: Prvi pristop bi se uredil v smislu obvezne sklenitve splošne pogodbe, ki bi opredelila medsebojna razmerja med stranko in družbo za upravljanje. Tako bi namreč tudi opravili skrbni pregled stranke in pridobili zahtevane podatke, zato obveznost skrbnega pregleda pri nadaljnjih pristopih k posameznim skladom ne bi bila več potrebna. S takšno ureditvijo bi po mnenju urada posredno omogočili tudi nakup točk skladov z uporabo digitalnega elektronskega certifikata. Ker ta predlog za zdaj še ni bil upoštevan, bo potreben skrben pregled stranke.

cak, kaj zdej.

- predlog je, da bi se uvedel skrbni pregled stranke (karkoli ze to je)

- in to bi se naredilo pri vsaki dzu enkrat, ne pa hvalabogu vec za vsak sklad enkrat

- vendar ta predlog (da bi se uvedel skrbni pregled) ni bil sprejet

- in zato je potreben skrbni pregled

??

... pa ko smo ze pri tem, dajte pls locit pojem pristopa in nakupa, da ne bo treba potem servisirati primerov a la jaz sem pa nekje prebral, da ne smem nakazati vplacila v sklade prek klika ...

:: - predlog je, da bi se uvedel skrbni pregled stranke (karkoli ze to je)
:: - in to bi se naredilo pri vsaki dzu enkrat, ne pa hvalabogu vec za vsak sklad enkrat

Urad si predstavlja, da poslovanje s skladi poteka tako, da bi končna stranka in dzu sklenila neko krovno pogodbo, v okviru katere bi stranka povedala, kaj vse bo morebiti še kupovala. Ob tem bila skrbno pregledana. In potem bi te nadaljnje stvari lahko kupovala brez nadaljnjih skrbnih pregledov.

Tak pogled je nekoliko skregan z realnostjo v svetu, kajti dzuji v večini primerov sploh ne poznajo končnih strank (ampak jih poznajo njihovi distributerji, ki vodijo depoje), kaj šele da bi (dzuji) s strankami sklepali kakršne koli pogodbe.

sandi je napisal(a):
:: - predlog je, da bi se uvedel skrbni pregled stranke (karkoli ze to je)
:: - in to bi se naredilo pri vsaki dzu enkrat, ne pa hvalabogu vec za vsak sklad enkrat

Urad si predstavlja, da poslovanje s skladi poteka tako, da bi končna stranka in dzu sklenila neko krovno pogodbo, v okviru katere bi stranka povedala, kaj vse bo morebiti še kupovala. Ob tem bila skrbno pregledana. In potem bi te nadaljnje stvari lahko kupovala brez nadaljnjih skrbnih pregledov.

Tak pogled je nekoliko skregan z realnostjo v svetu, kajti dzuji v večini primerov sploh ne poznajo končnih strank (ampak jih poznajo njihovi distributerji, ki vodijo depoje), kaj šele da bi (dzuji) s strankami sklepali kakršne koli pogodbe.

Da ne govorimo o potencialni ponudbi storitve "upravljanja" z naložbami v VS. Pri današnjem številu VS in velikokrat njihovi majhni razpršitvi sredstev bo kamlu kdo začel strankam nuditi tudi tako vrsto upravljanja. Če ima upravljavec na osnovi pogodbe o upravljanju za stranko kupiti vse živo raznih vrednostnih papirjev, zakaj nebi imel možnsoti tudi pristopav/izstopa v VS?

:Urad si predstavlja, da poslovanje s skladi poteka tako, da bi končna stranka in dzu sklenila neko krovno pogodbo, v okviru katere bi stranka povedala, kaj vse bo morebiti še kupovala. Ob tem bila skrbno pregledana. In potem bi te nadaljnje stvari lahko kupovala brez nadaljnjih skrbnih pregledov.
:Tak pogled je nekoliko skregan z realnostjo v svetu, kajti dzuji v večini primerov sploh ne poznajo končnih strank (ampak jih poznajo njihovi distributerji, ki vodijo depoje), kaj šele da bi (dzuji) s strankami sklepali kakršne koli pogodbe.

In ta isti sistem - enkratna identifikacija pri posredniku, potem pa nakupi in prodaje po mili volji - povsem lepo funkcionira tako v EU kot v ZDA, tako pri bančnih kot pri borznih posrednikih (online in offline).

Deluje celo pri nas: ob nakupu točk MP-Eurostocka noben BPH pri zdravi pameti ne bo vlagatelja klical na ponovno identifikacijo.

Pri slovenskih in EU birokratih se ne bi preveč zanašal na zdravo pamet.
Preko luže se da vse narediti z preprostim HTTPS jem, imenom in geslom, certifikati se uporabljajo bistveno manj kot pri nas in očitno to ni velik problem.
Pri nas pa so ljudje neuki in nerodni in mora država poskrbeti zanje, jih ščititi, paziti nanje.... vse  za njihovo/našo korist torej.

Vsi ti skrbni pregledi so neumnost. Kadar stranka sama vlaga svoj denar, sploh ni važno kdo je in ne razumem zakaj jo je potrebno indentificirati?!

Edini smisel indentifikacije vidim v smislu pranja denarja, kar pa je pod recimo 20.000 eur letnega prometa na posamezni sklad neumnost. Morda bi bilo za razmislit, da kadar polog sredstev v en sklad preseže 10 ali 20.000 eur, je potrebna indentifikacija,....

galjevec je napisal(a):
Edini smisel indentifikacije vidim v smislu pranja denarja, kar pa je pod recimo 20.000 eur letnega prometa na posamezni sklad neumnost. Morda bi bilo za razmislit, da kadar polog sredstev v en sklad preseže 10 ali 20.000 eur, je potrebna indentifikacija,....

Se strinjam. Daj naj že teli Vzajemci in FT zlobirajo, da se to odpravi, ali pa vsaj olajša. Recimo, da je dovolj, da se enkrat identificiraš pri tem posredniku, za naslednje sklade se ti pa več ni treba.

galjevec je napisal(a):
Vsi ti skrbni pregledi so neumnost. Kadar stranka sama vlaga svoj denar, sploh ni važno kdo je in ne razumem zakaj jo je potrebno indentificirati?! Edini smisel indentifikacije vidim v smislu pranja denarja, kar pa je pod recimo 20.000 eur letnega prometa na posamezni sklad neumnost. Morda bi bilo za razmislit, da kadar polog sredstev v en sklad preseže 10 ali 20.000 eur, je potrebna indentifikacija,....

Vse te kontrole itak obstajajo pri vsaki transakciji nad 15.000 EUR (po novi direktivi 2005/60/ES, ki bo veljala v Evropskem gospodarskem prostoru). V primeru skladov to nakazilo v vsakem primeru poteka preko banke ali hranilnice, saj gotovinskega poslovanja ni.

Direktiva pravi v 27. odstavku preambule: "Da bi se izognili podvajanju postopkov identifikacije strank ter s tem zastojem in neučinkovitosti v poslovanju, je ob ustreznih zaščitnih ukrepih primerno sprejeti tudi stranke, ki so že bile identificirane drugje."