Zanimiva ideja- ob pričakovanem padcu vrednosti jena, maš lahko dvojno win situacijo.

Problem nastane, če gresta evro in dolar svojo pot v maloro.
Mislim da si EU tega noče privoščit, USA si pa ne smejo.
Japoncem je vseeno le da je njihova valuta čim nižja, dokler so njihovi glavni imetniki dolga na domačem trgu.

Kakšen predlog za IF-i, ki omogoča ta trejd.

Bistvena enačba za ocenjevanje verjetnosti dolžniške krize:
neto izvoz je enak vsoti neto varčevanja privatnega sektorja (prebivalstvo+podjetja) in neto varčevanja javnega sektorja.Japonski je država, ki ima že vsaj 20 let kontinuiran trgovinski presežek (trenutno znaša 3,6% BDPja). To pomeni, da Japonska izvaža kapital t.j. za financiranje proračunskega primankljaja ne potrebuje tujega denarja. Če bo varčevanje privatnega sektorja padlo, država pa bo še vedno več izvozila kot uvozila, potem bo avtomatično padel tudi proračunski deficit. Tako da jaz bi šortal japonske državne obveznice samo če bi verjel v padec konkurenčnosti japonskega gospodarstva.

[KT3157]

Če bo varčevanje privatnega sektorja padlo, država pa bo še vedno več izvozila kot uvozila, potem bo avtomatično padel tudi proračunski deficit. Tako da jaz bi šortal japonske državne obveznice samo če bi verjel v padec konkurenčnosti japonskega gospodarstva.

Če te prav razumem. V proračun se bo nateklo dovolj zaradi uspešnega gospodarstva.
Ne vem kako vezo ima to z obveznicami.
Moje predpostavke
-jen prične zgubljati na vrednosti
-gospodarstvo je v konjukturi
-deniški trgi prično z rastjo
-vlagatelji se umikajo iz obveznic oz. zahtevajo višji donos

Kaj bo vzrok in kaj posledica ne vem, hočem le povedati da četudi bo gopodarstvo v vzponu lahko pride do padca obvezniškega trga

Pri tej temi (oz. v članku, ki ga je tadejkot pripel) ni govora o višini "benchmark" obrestnih mer (npr. swap rate-a), pač pa pribitka nad swap rate-om (npr. asset swap spread ali ASW). Človek bi pričakoval, da je pribitek za državo, ki ima dolg/GDP>200%, visoko pozitiven (kot npr. za PIIGS ipd). Pribitek je pa negativen. Glavni razlog je v tem, da so kupci japonskega dolga v veliki večini japonci sami. Moj point je, da dokler bo temu tako (temu bo pa tako, dokler bo imela japonska trgovinski suficit), ni pričakovati bistvenega dviga ASW.