ITBG in GRVG sta zreli.

Enfrice.

Odlično napisano shaman !!

In kako neki Hravtski Telekom izračunava podatek o številu linij na zaposlenega? Rekel bi, da enako kot Telekom Slovenije. Skratka, če napihuje podatke TS jih zagotovo tudi drugi telekomi.

Takole, Shaman&Co

Jasno, centreks je privatna storitev z dodano vrednostjo, za katero Telekom sicer uporablja javno telefonsko omrežje in ki je kot takšna unikum v evropskem merilu. Če bi šteli centreks kot javne telefonske priključke, bi potem morali na enak način šteti tudi vse lokalne telefonske priključke, ki so nameščeni na privatnih telefonskih centralah.

Ne ve se, koliko koliko centreksa je "narejenega" prek
a) PSTN priključka
b) ISDN priključka
c) prek javne centrale Telekoma Slovenije, ki je locirana pri naročnikun (oziroma, koliko naročniških central je instaliranih za namen centrex priključklov pri naročnikih)

Sicer pa branje:
Kalin: Telekom preliva sredstva
www.finance-on.net/?...w&id=29126 (7.8.2002)
Čudno poceni Telekomov Centreks izriva tekmece
www.finance-on.net/?...w&id=29127 (7.8.2002)
Odmev: Telekom žrtvoval pet milijard dobička ali kaj je narobe s Centreksom?
www.finance-on.net/?...w&id=29271 (12.8.2002)

Vprašanje si lahko postavimo tako: koliko ljudi se lahko (teoretično) hkrati pogovarja v Sloveniji po telefonu:
PSTN 493.958 = 493.958 x 1 = 493.958
ISDN 169.879 = 169.879 x 2 = 339.758
PRI ISDN 1.162 = 1.162 x 30 = 34.860
CENTREX 156.880 = 156.880 / 5 = 31.376 (ocena?)
SKUPAJ = 899.952
Drugo vprašanje pa je, kakšen je številski prostor (stacionarni) v Sloveniji (koliko številk):
PSTN 493.958 = 493.958 x 1 = 493.958
ISDN 169.879 = 169.879 x 1 ali x 2 ali x 3 = cca 339.758 (ocena!)
PRI ISDN 1.162 = 1.162 x cca 150 = cca 174.300 (ocena!)
CENTREX 156.880 = 156.880 x 1 = 156.880 (natanèno)
SKUPAJ = 1.504.654

pozdrav
LDH

McDonald indeks Telekoma je vseeno stevilo bakrenih paric na zaposlenega. 

Koliko krompirceka in pijace se proda zraven je ocena uspesnosti.

LP MMM sstromar

Potem pa upoštevajta še zaposlene na siolu in mobitelu? Halo, saj vem da se Vam gre za naklada, ampak postajate rumeni tisk.

Telekom ima:
PSTN cca. 490000
ISDN cca. 155000 (število pirključkov in ne kanalov!)
CTX cca. 150000 (PSTN IN ISDN priključki in ne kanali!)
RZ cca. 20000
Skupaj cca.815000 in 2100 zaposlenih kar znese 388 na zaposlenega.
To so priključki (parica če hočete, pustite pcm, ISDN BA in PA kanale, xdsl,..)
To ima TS brez GVO, mobitela, siola, teledata, avtente, ipkoneta, ....
Tudi v švici je podobno kako gledaš ali Swisscom goup ali samo swisscom, in pri ostalih operatrjih je enako.
mečata pa samo pesek v oči bralcem, argumentov pa od nikoder.
Lp

Jasno, centreks je privatna storitev z dodano vrednostjo, za katero Telekom sicer uporablja javno telefonsko omrežje in ki je kot takšna unikum v evropskem merilu.

------------------------------
Opozoril bi samo na dve dejstvi.
   - Siemens ni razvil centreks za slovenski trg, ampak ga je uspel tudi v Sloveniji tržno umestit
  - Centreks uporabljajo tudi na zahodu med drugim Norveška.

Popolnoma logično je, da operater poskuša razširiti tržišče in tu Telekom ni naredil nič narobe. Obstoja verjetnost, da je  ogrozil privtne interese dvornih dobaviteljev in s tem znižal cene, kar je za posledico imelo veliko vpitje, ko ni bilo več velikih profitov in njihove delitve. Pri tem so profitirali naročniki.

Drugo vprašanje pa je balkanski pristop vseh vpletenih.

nimda telekom ima več hčerinskih firm, lahko se tudi 100% deležu odpove oziroma jo proda, ampak še gvo vedno dela za telekom, povej mi tvojo definicijo za to? Tudi drugi telekomi imajo svoje gvo-je pa jih ne štejejo zraven, ko računajo število priklj/zaposlenega. in še to gvo ne dela samo za telekom, ampak tudi za druge izvajalce (dars, elektro,..)

Še to pa končam to temo.

V svetu združujejo dejavnosti, ki uporabljajo isto opremo. Tako "komunala" ima vse za kopanje in lahko poleg kanalizacije koplje in polaga elektro, vodo, toplo vodo, TK, ... Take firme potem konkurirajo pri vseh gradnjah infrastrukture.

V veliki slo pa ima vsak vse in je delitev na takoimenovane hčerinske firme samo delitev fevdov za prihvatizacijo. Pred izvedbo so nove volitve, menjave kadrov in vse ostane v nedoločenem stanju. Sledi nova priprava na prihvatizacijo.

Tudi is tega naslova je nujen lastnik, ker samo tako je možno vzpostaviti konkurenčno poslovanje.