Predlagana davčna reforma ukinja davčne olajšave. Takšna rešitev je ne smiselna. Podjetnikov ne stimulira v nova vlaganja. Stimulira pa mnoge obrtnike in tiste, ki poslujejo na črno. Še posebej na področju gradbeništva. Gradbeništvo je v konjunkturi. Zato je zlata podlaga za pridobivanje prihodkov izven davčnega sistema. V takšnih pogojih bi bilo smotrno uvesti izdatne davčne olajšave na individualna vlaganja. Tu je največ kršitev davčnih predpisov. Mnogi izvajalci del imajo povsem legalno določeno tarifo: z ali brez računa. Preganjanje teh kršiteljev bi bilo najbolj uspešno pri individualnih investitorjih. Izdatna davčna oljašava bi stimulirala vsakogar, da bi zahteval storitev z računom. Izguba davka na olajšavi, bi bila povrnjena ob večji, davčno zajeti potrošnji in večjem davčnem zajemu pri izvajalcih del. Davčni inšpektorji ne morejo odkriti veliko kršiteljev, če jim je po izjavi ministra Bajuka, težko kontrolirati lekarniške račune za zdravila, kontrola tovrstne deajvnosti pa je mnogo bolj zahtevna! Sodobni davčni sistemi se čim bolj poslužujejo samodejnih mehanizmov, ki davko plačevalce navajajo na davčne obveznosti. To je učinkoviteje, davčna kontrola pa ima na razpolago več čaasa in možnosti za zahtevnejše nadziranje.