Tiste, ki kupujejo fizično zlato bo to mogoče zanimalo:

ausbullion.blogspot....-bars.html

Stvar je prestala test z ročnim rentgenskim spektrometrom, ki se običajno uporablja za preverjanje čistoče zlata. Žig je bil nedotaknjen, ker je bila palica navrtana od strani. Kupec je postal sumničav zato, ker je bila palica 2 grama prelahka.

Najboljši način za izogibanje takim ponaredkom je, poleg zanesljivega dilerja, še vedno tehtanje.

Zato, da ga da v pregovorni štumf.

Zlato ima to lepo lastnost, da vedno ohrani neko vrednost. Eno veliko vprašanje je sicer kakšna je ta vrednost, a na nulo ne pade nikoli, tako kot papir.

Glede na to, kako pogosti so volframovi ponaredki, produciranje internetne potegavščine ne bi imelo smisla.

Z lomljenjem zlata v ingotih ne narediš omembe vredne škode.

Gostota volframa je 19,25 g/cm3, 24 karatnega zlata 19.3 g/cm3, gostota 22 karatnega zlata pa 18,35 g/cm3 . Razlika v gostoti je 0,26%. Če je bila razlika v teži 0,2% to pomeni, da je bilo volframa v ponaredku takole čez palec 40%. Ima smisel.

Pravzaprav, če malo bolje premislim, bi bilo manjkajoča 2g možno nekako prilepiti na ingot brez kakih večjih težav. Gre torej za precej šlampast ponaredek.

Še najmanj možnosti da fašeš ponaredek je če kupuješ tamale ingote, tiste, ki jih običajno kupujejo zlatarji za predelavo.

Avtor bloga ni navaden državljan, ampak neka avstralska firma za preprodajo dragih kovin

www.ausbullion.com.a...lt/page/13

Glede na to, da proizvajajo in štempljajo ingote tudi sami bi si predstavljal, da imajo tudi vso potrebno orodje.

VSebine na blogu več ni.

Zgleda da so ga ukinili. Povezave iz ABC Bullion ni več

www.abcbullion.com/

Kopija slike in članka na zerohedge.com:

www.zerohedge.com/ne...r-found-uk

[tilenrexi]
VSebine na blogu več ni.

Mogoče je preveč vplivala na nezaupanje in posledično prodajo zlata. Bo verjetno še zanimivo, ko se bo začelo z wolframa luščiti zlato.

[zav]
Bo verjetno še zanimivo, ko se bo začelo z wolframa luščiti zlato.

Mah, tu ne moreš zmagat. Vsak sistem se da prinesti okoli, tudi drage kovine. Včasih, ko je bilo v obtoku fizično zlato, so kovance ščipali po robovih. Ko so začeli delati kovance z nazobčanimi robovi, so se znašli tako, da so zlatnike dali v vrečo, nekaj časa tresli, potem pa z dna pobrali zlati prah. Tega se praktično ni dalo ne zaznati, ne preprečiti. Pri dragih kovinah se na koncu vedno izkaže, da imaš s preverjanjem in varovanjem toliko dela in stroškov, da prideš približno na isto kot če držiš papir s cca 2% inflacijo.

Najnovejšo izkušnjo z zlatom namesto denarja so imeli pred par leti v Zimbabveju, kjer so monetarni sistem zasrali do te mere, da so bili ljudje prisiljeni uporabljati zlato namesto papirja, ker česa drugega pač ni bilo. Takole je to zgledalo:

www.youtube.com/watc...ubJp6rmUYM

Že s tistimi zlatimi opilki je ogromno picajzlanja, če huje pa je to, da da bi zapravljajo čas in energijo z izpiranjem zlata v reki, namesto da bi pridelovali hrano, ki jo nujno potrebujejo,

Tak plačilni sistem ne temelji samo na zlatu, ampak tudi na preciznih elektronskih tehtnicah. Najmanjša transakcija je 0.1 grama, ker manj pač ni mogoče stehtati. Temu se potem prilagaja celotna trgovina. Prej ali slej bi se nekdo spomnil in začel manipulirati tehtnice, da bi kazale več. Če bi se vsi lastniki elektronskih tehtnic zmenili in jih zmanipulirali na enak način, bi bil končni rezultat enak kot pri tiskanju denarja.