Pri taki ceni goriva bodo (po npr. letu 2035) le starodobniki in ne preveč stara športna vozila v prometu. Torej za zanesenjake.
Drugi bomo kalkulirali. To je jasno.

Vse je odvisno od cene goriva. Če bo leta 2035 okoli prodajno 2,5 eur na l, bo še ok. Če bo več, bomo potrošniki spreminjali navade... logisch.

[]
Pri taki ceni goriva bodo (po npr. letu 2035) le starodobniki in ne preveč stara športna vozila v prometu. Torej za zanesenjake.
Drugi bomo kalkulirali. To je jasno.

Vse je odvisno od cene goriva. Če bo leta 2035 okoli prodajno 2,5 eur na l, bo še ok. Če bo več, bomo potrošniki spreminjali navade... logisch.

... čuj, če bo leta 2035 človeštvo sploh še obstajalo - ob psihopatih na obeh straneh velike luže na severni polobli ne kaže glih dobro - bo zaradi količine na svobodnem trgu dostopnega orožja iz Ukrajine vse drugo dosti bolj "zanimivo" kot pa od samoizvoljenih - v EU nekih sprememb glih ni videti - bruseljskih spitzenkandidatov "demokratično" določene cene goriva ...

Nekaj orožja bo končalo pri mafijcih, teroristih in ljubiteljih orožja, 90% pa na vojnem območju (seveda kje drugje kot pa Ukrajini... po njej se bodo odpirala nova žarišča).

Zakaj porivajo tako močno s sintetičnim gorivom je sedaj jasno. Naftna podjetja bodo z njim zaslužila še mnogo bolj kot z dosedanjim bencinom in dizlom, dober nateg za dosego cilja, ekstra dobički. Koliko več? Poglejte razliko v ceni.

SAMO ZA NEKATERE

kot že povedano, tudi zaradi cen, bodo sistetični bencini, žal, samo za nekatere. Kot veste jih uporabljajo tudi v Formuli 1 in na razpolago so že nekatera testiranja sistetičnih goriv. Tako profesor Leonardo Setti docent za energetsko politiko pri Univerzi v Bologni primerja zgodovinske premike pri uvajanju e-fuel.
www.unibo.it/sitoweb...o.setti/cv
greencityenergy.it/p...rdo-setti/
www.youtube.com/watc...w4ciIQGHmQ
www.youtube.com/watc...Njz8OZRWS0

ŠTUDIJA

Študija potrjuje, da E-goriva ne bodo mogla zadovoljiti potreb po gorivu v EU in zato ne predstavljajo alternative elektrifikaciji

Trg štirikolesnikov v Evropi je stopil na pot elektrifikacije in ustavitve prodaje avtomobilov ICE. Kot ugotavlja EU, je namreč ustavitev bencina in dizla predvidena leta 2035, ko ne bo več mogoče registrirati novih 100% neelektričnih avtomobilov. Proces poslavljanja avtomobilov z motorjem ICE v EU je še dolg. Na obzorju je tudi alternativa elektrifikaciji. Gre za sintetična goriva, znana kot e-goriva, v katera je že začelo vlagati več proizvajalcev. Po mnenju nekaterih predstavnikov avtomobilskega sektorja bi lahko e-goriva predstavljala konkretno alternativo popolni elektrifikaciji avtomobilskega trga. Študija nevladne organizacije Transport & Environment pa poudarja, da e-goriva ne morejo nadomestiti bencina in dizla. Po mnenju avtorjev raziskave bodo e-goriva dejansko lahko pokrila zelo majhen del potreb trga EU.

E-GORIVO LETA 2035 NE BO ZADOSTOVALO ZA POKRIVANJE POTREB EU
Pot do trajnostne mobilnosti poteka skozi postanek bencinskim in dizelskim avtomobilom. Alternativa, ki jo predstavlja e-gorivo, ne bi bila izvedljiva. Vsaj tako je razvidno iz študije Transport & Environment. Nevladna organizacija je namreč opozorila, da proizvodnja sintetičnih goriv nikakor ne bo nadomestila poslavljanja od "naravnega" bencina in dizla. Raziskava je upoštevala več scenarijev. Študija je zlasti obravnavala možnost e-goriv za izpolnjevanje potreb voznega parka EU od leta 2035 v naslednjih primerih:

– vsi bencinski avtomobili uporabljajo e-gorivo
– samo popolnoma hibridni avtomobili uporabljajo e-gorivo
– samo priključni hibridni avtomobili uporabljajo e-goriva
– vsi avtomobili z motorjem ICE uporabljajo e-goriva

V vseh štirih hipotetičnih scenarijih lahko sintetična goriva pokrijejo le majhno nišo na trgu štirikolesnikov.

E-GORIVO BI LAHKO POKRILO POTREBE 2 % AVTOMOBILOV, KI SE VOZIJO V EU
Spodnji priloženi graf pojasnjuje potencial e-goriv. V najboljšem primeru lahko sintetična goriva dejansko pokrijejo približno 3 % potreb po avtomobilih v EU. Ta scenarij je dosežen v hipotezi, da se po letu 2035 omogoči prodaja priključnih hibridnih avtomobilov na sintetična goriva. V drugih treh hipotetičnih primerih pa lahko e-goriva zagotavljajo pokritost približno 2 % potreb voznega parka v EU od leta 2035. Podatki v roki se torej pojavljajo hipoteza o zamenjavi bencina in dizla z e-gorivom. popolnoma nerealno. Ta goriva bi torej lahko pokrila le zelo majhen del trga štirikolesnikov.

V EU JE E-GORIVO SAMO ZA 5 MILIJONOV AVTOMOBILOV
Po mnenju avtorjev študije bi lahko e-goriva dejansko predstavljala rešitev za do 5 milijonov avtomobilov v EU od leta 2035. V istem obdobju pa bo po cestah EU krožilo okoli 287 milijonov avtomobilov ozemlja, ki ne bodo mogla izkoristiti alternativnih goriv zaradi nezadostnih količin teh goriv. Prav tako je treba opozoriti, da se stvari ne izboljšajo toliko, tudi če simulacije razširimo na leta po letu 2035. Pravzaprav, kot kaže spodnji graf, T&E ocenjuje največjo pokritost 10 % krožečega voznega parka z e-gorivom. Ta raven je dosežena samo v primeru flote avtomobilov, ki je sestavljena izključno iz priključnih hibridnih avtomobilov.

STALIŠČE T&E NA E-GORIVO
Rezultati ankete so jasni. Ni mogoče proizvesti dovolj e-goriva, da bi zadovoljili povpraševanje avtomobilskega trga. Vendar je treba poudariti še druge vidike, ki potrjujejo nemožnost popolnega prehoda na sintetična goriva. To so ekonomski in okoljski vidiki, ki jih ne smemo spregledati. Glede na študijo:

– električni avtomobili lahko prevozijo do 5-6-krat večjo razdaljo kot avtomobil z motorjem ICE, ki ga poganja e-gorivo, proizvedeno z enako količino obnovljive električne energije, ki se uporablja za pogon brezemisijskega avtomobila
– tehnologije, potrebne za proizvodnjo trajnostnega e-goriva, še ne bi bile komercialno dostopne
– e-goriv v nobenem primeru ni mogoče proizvesti izključno s 100-odstotno obnovljivo električno energijo
– dodatna obnovljiva električna energija, potrebna za proizvodnjo trajnostnih sintetičnih goriv, ​​morda ne bo na voljo v zadostnih količinah
– odločitev za uvoz e-goriva iz držav, ki niso članice EU, bi predstavljala scenarij, ki ni okoljsko trajnosten

Yoann Gimbert, analitik za električno mobilnost pri T&E, nato pojasni stališče nevladne organizacije o prihodnosti sintetičnih goriv: »E-goriva so predstavljena kot način brez emisij za podaljšanje življenjske dobe tehnologije motorjev z notranjim izgorevanjem. Toda podatki iz industrije kažejo, da bo dovolj le za majhen del avtomobilov na cestah. Zakonodajalci bi morali zapreti vrata temu trojanskemu konju za industrijo fosilnih goriv.”
www.sicurauto.it/new...-nel-2035/

Na dan so prišli tudi zanimivi uradni testi proizvajalcev ter cestni testi avtomobilov med sintetičnimi gorivi in fosilnimi gorivi (izpusti dušikovih oksidov):

Emisije NO - dušikovi oksidi (mg/km)
Uradni test:
* Fosilna goriva - 24 mg/km
* Sintetična goriva - 22-23 mg/km

Test na cesti:
* Fosilna goriva - 21 mg/km
* Sintetična goriva - 21-22 mg/km

Popolnoma jasno je, da bo do 2030 maksimalno 1% prodanih vozil poganjala nafta ali tekoča goriva.
Tehnično gre za zastarelo tehnologijo in zelo neučinkovit pretvarjanja energije v gibanje.
Sintetična goriva za starodobnike in posebne namene, kjer cena ni faktor.

[comteo]
Popolnoma jasno je, da bo do 2030 maksimalno 1% prodanih vozil poganjala nafta ali tekoča goriva.
Tehnično gre za zastarelo tehnologijo in zelo neučinkovit pretvarjanja energije v gibanje.
Sintetična goriva za starodobnike in posebne namene, kjer cena ni faktor.

Motor na notranje izgorevanje (bencinski in/ali dizelski) je dosegel svoj tehnološki maksimum, zato ga je težko nadomestiti. Zgodba me spominja na televizorje in monitorje, ki so (še ne tako dolgo nazaj) delovali na katodne cevi.
Šele ko je bila LCD (in LED) tehnologija boljša in cenejša je lahko zamenjala katodno cev, prej ni šlo.
Pri nadomeščanju motorjev z notranjim izgorevanjem smo sedaj v podobni fazi kot je bila LCD tehnologija v začetku 80tih let in je trajalo še kar par desetlrtij, predno je bil LCD televizor lažji, cenejši, tanjši, z manjšo porabo in tudi z boljšo sliko od katodnega.