A kdo kaj trguje s subordiniranimi obveznicami?

Zanima me če ima kdo info, kake so tekoče donosnosti subordiniranih obveznic tujih bank.

Ima kdo kako idejo, kje dobit podatke o pričakovanem EURIBORU za prihodnja leta.

coolx je napisal(a):
Ima kdo kako idejo, kje dobit podatke o pričakovanem EURIBORU za prihodnja leta.

 
V SWAP kotacijah.

Kaj pa te o podrejenih obveznicah zanima?
kateri rang instrumenta?
drugač je bila to ena najboljši naložb letos.

ja točno :bila!
Lahko pa so še vedno!
diskonti so še vedno ogromni. pribitki pa še vedno zelo visoki. 2,5 s.o. od dolg. povprečij.

Axa, Aviva, Irish&life, NKBM, Abanka, NLB, OTP, BKIR recimo. Če pa hočeš lahko seznam še nadgradim.

Izdajatelj	Rang instrumenta	Trenutna cena	Kupon	Step up	YTM	YTC
NKBM	UT 2	50	3 m EURIBOR+160 b.t.	3 m EURIBOR+310 b.t	4,5%+ 3m EURIBOR	12,9%+3 m EURIBOR
NKBM	UT2	78	7,02%	3 m EURIBOR+400 b.t.	6,9 +  3 m EURIBOR	16,8%
NLB	UT2	60	3 m EURIBOR+160 b.t	3 m EURIBOR+310 b.t	4,7%+  3 m EURIBOR	12,5%+ 3 m EURIBOR
Abanka Vipa	Inovativni hibridni instrument T1	53	3 m EURIBOR+190 b.t	3 m EURIBOR+285 b.t.	4,9%+ 3 m EURIBOR	11,7%+ 3 m EURIBOR

Thx, za tebelo. Ja res glede na to po koliko je šla zadna prodaja Abančnih obveznic je to še vedno ugodno.

Samo ko se človek spomni, po koliko se je to prodajlo pol leta nazaj,... ;)

Ce prav razumem, v normalnem stanju financ bi bila cene za te papirje caa. nominalna vrednost?

točno tako. obveznice so bile izdane po nominalni vrednosti. investitorji, ki so takrat bili pripravljeni prevzeti tveganje, so svojo donosnost izračunali glede na 100% nominalne vrednosti. zdaj pa sta se zgodili dve stvari: finančna kriza in ekstremno nizek EURIBOR. ker je večina teh obveznic floaterjev, je kupon prenizek, zato je pač padla cena obveznice. poleg tega pa investitorji na splošno zahtevajo višjo premijo za tveganje.
Kar se tiče cen: posli so se sklepali tudi 80% nižje. Še vedno pa mislim, da je kar nekaj obveznic zelo obetavnih!

Kako računaš YTM če so ti floaterji brez zapadlosti?

Vidim da razturaš zadeve: zanima me, kako najlažje prideš do teh obveznic in še zanima me, če se tudi s temi obveznicami ameriških bank kaj zanimivega dogaja, teh ne priporočaš? Sicer mislim, da zdaj trenutno ni ravno pravi čas za vlaganje v te inštrumente, ampak je še za počakat par mesecev.

Če je brez zapadlosti, potem je v igri le tekoča donosnost.

Mogoče kdo kaj več ve o obveznicah Societe Generale, Deutsche Bank in Erste Bank? Naj bi bila obrestna mera okrog 8%..

Hvala že vnaprej!

DE000A0AA0X5 je ISIN od subordinirane od DB, ki ima kupon 6,15. nominala 100. Se je trg že močno poravil,...

spreadi na teh obveznicah so se že precej zaprli. 8% in več odstotne kuponske donosnosti so povezane z določenim tveganjem, ki ga ne smeš zanemarit. Societe ima pravico kupon zadržati, če ne plača dividende. Pri določenih izdajah ima izdajatelj pravico znižati nominalno vrednosti v kolikor pade pod mejo (bodisi solventnosti ali kapitaliziranosti). Priporočam vse slovenske ker imajo velik diskont ter oba papirja LT in UT 2 od OTPja. Slednji nudi 14% YTC. Call 2016.interesantni so tudi papirji: EFG, BPCE, Skandinaviska Enskilda, Danske Bank, Hannover Re, Deutsche Boerse, Barclays.Za bolj naklonjene tveganju je zelo zanimiv: IPBS (IrishLife and Permanent) Tier 1 instrument na 50% nominale. YTC več kot 20% bonitetna BBB-.Ameriških je tudi kar nekaj, čeprav so evropske banke veliko bolj izdajale te instrumente, ker so uporabljale drugo metodologijo glede kapitalskih ustreznosti.Kar se čakanja tiče: 580 b.t. spreada tier 1 instrumentov nad pet letnim IRS še vedno prestavlja 7 sigma dogodek....hibridi so v prvih 9 mesecih outperformal delniške trge za več 10 odstotnih točk. Zakaj bi kupoval klasično delnico NKBM na več kot knjigi, če pa lahko kupim UT2 instrument istega izdajatelja, ki je definivno manj tvegan od delnice, na pol booka?! če bi želel doseči isti donos na delnici kot na obveznici, bi morala delnica do 2016 zrast na  36 in vsako leto bi ti moral izplačat cca. 5% tekoče dividende donosnosti. Ne pozabit: kapitalci iz naslova hibridov so neobdavčeni!

Ali lahko o obveznicah NKBM napišeš kaj več. Na primer kje kotirajo, koda, link do prospekta. Na njihovi spletni strani ni zaslediti nič, z Googlom pa se tudi nisem prebil daleč.

ne morem dat prospekta gor, ker je prevelik. dej mi pošlji ZS pa ti bom na mail poslal.
kaj pa te zanima o tej zadevi? bo lažje če mi boš zastavu vprašanje kot pa če na splošno pišem o tem..

Ni priponke, pa saj ni važno. Kje kotirajo (koda), donos, zapadlost, kakšni so apoeni?
Sicer mislim, da je pred slo bankami še kar nekaj kalvarije, ampak tvoje primerjava donosa med delnico in obveznico je res zanimiva.

Gre za hibridni instrument UT2 ranga (dodatni kapital 1). velikost apoena (minimalna) je 500 tisoč EUR. trenutno kotira na pol booka, torej rabiš 250 tisoč EUR. donosnosti so navedene v zgornji tabeli. prvi odpoklic je 2016, kuponi so kumulativni.

Sicer pa najdeš značilnosti instrumentov v sklepu banke slovenije o izračunu kapitala bank in hranilnic
Izsek o hibridih, kar ta instrument je:

Hibridni instrumenti, ki se vključujejo v dodatni kapital I, morajo, ne glede na pravno obliko (vrednostni papirji, kredit idr.) ali računovodsko obravnavanje, izpolnjevati vse naslednje pogoje: (a) izda jih banka, ki jih namerava vključiti v izračun dodatnega kapitala I; (b) so z nedoločenim rokom zapadlosti; (c) so vplačani oziroma se sme upoštevati le vplačani znesek; (d) ne morejo biti unovčeni na zahtevo imetnika; 8 Odpoklic ali odkup instrumenta s strani banke izdajateljice je mogoč najprej po 5 letih od izdaje in ob dovoljenju Banke Slovenije. Od dneva odpoklica ali odkupa hibridni instrument ne izpolnjuje več pogojev za vključitev v izračun kapitala. Banka Slovenije navedeno dovoljenje izda, če je izpolnjen eden od naslednjih dveh pogojev: − banka hibridne instrumente nadomesti vsaj istočasno z enako ali bolj kakovostno obliko kapitala; − če banka hibridnih instrumentov ne nadomesti, mora dokazati, da njen kapital brez hibridnih instrumentov zadošča glede na prevzeta tveganja banke in na njeno poslovno strategijo. Izpolnjevanje pogojev iz drugega pododstavka te točke banka dokazuje s predložitvijo naslednje dokumentacije v okviru zahteve za izdajo dovoljenja: − projekcijo izračuna kapitala in kapitalskih zahtev z upoštevanjem nadomestnih instrumentov za obdobje prihodnjih treh let, če izpolnjuje pogoj iz prve alineje drugega pododstavka te točke; − projekcijo izračuna kapitala in kapitalskih zahtev brez upoštevanja hibridnih instrumentov za obdobje prihodnjih treh let ter poslovno strategijo za isto obdobje, če izpolnjuje pogoje iz druge alineje drugega pododstavka te točke; Predčasni odkup instrumenta s strani banke izdajateljice prej kot po 5 letih od izdaje, je mogoč samo v posebnih okoliščinah in ob dovoljenju Banke Slovenije. Banka Slovenije navedeno dovoljenje izda, če sta izpolnjena naslednja pogoja: − nastanek posebnih okoliščin (npr. sprememba davčne ali druge zakonodaje), ki vplivajo na hibridni instrument; − banka hibridni instrument nadomesti vsaj istočasno z enako ali bolj kakovostno obliko kapitala. Izpolnjevanje pogojev iz petega pododstavka te točke banka dokazuje s predložitvijo naslednje dokumentacije v okviru zahteve za izdajo dovoljenja: − dokazilo o nastanku posebnih okoliščin iz prve alineje petega pododstavka te točke in njihov vpliv na hibridni instrument; − projekcijo izračuna kapitala in kapitalskih zahtev z upoštevanjem nadomestnih instrumentov iz druge alineje petega pododstavka te točke, za obdobje prihodnjih treh let. (e) so v višini celotne terjatve upnika podrejeni obveznostim do navadnih upnikov in obveznostim na podlagi podrejenega dolga, kar pomeni, da se ob morebitnem stečaju izplačajo šele tik pred inovativnimi instrumenti in delnicami; (f) so v višini celotne terjatve upnika razpoložljivi za pokrivanje izgube v času rednega poslovanja; (g) banka ima možnost, da, če ni izplačala dividend na delnice za preteklo poslovno leto in ni izvršila izplačil iz naslova inovativnih instrumentov, odloži izplačila po hibridnih instrumentih; (h) niso zavarovani niti pokriti z garancijo banke izdajateljice, z njo povezane osebe ali s kakšno drugo obliko pogodbe, ki bi v pravnem ali ekonomskem pogledu izboljšala stopnjo prioritete izplačil pred drugimi upniki; (i) kadar ima banka izdajateljica možnost predčasnega izplačila oziroma odkupa hibridnih instrumentov z uveljavitvijo nakupne opcije, je ta lahko povezana s klavzulo donosa step-up, in sicer samo, če se ta uveljavi najprej po 5 letih od izdaje hibridnih instrumentov.

Hvala. Vse cool, samo apoen je kljub diskontu malo previsoko za moj okus!

Kako je s tveganjem. Predvidevam da je T1 bolj tvegan T2?
Oziroma drugače, v primeru stečaja v kakem vrstem redu so zadeve poplačane.

T1 je definitivno bolj tvegan kot LT2 in UT2. Kuponi pri zadnjih dveh so kumulativni, medtem ko ko pri tier 1 obveznicah niso. Hibridni finančni instrumenti so v tem tednu dosegli rekordno rast. Še vedno ponujajo relativno visoke kreditne pribitke in so (vsaj v mojih očeh) edina fixed income naložba v katero se splača vložit denar. Osebno bi se osredotočil predvsem na slovenske izdajatelje, ker ponujajo zelo dobre donosnosti, ki jih v tujini že skoraj ni več.

Kaj pa LT2 v primerjavi UT2?

www.uradni-list.si/1...lid=200562

Na tem naslovu to ni definirano. Imaš kak link?

na www.bsi.si vtipkaj v iskalnik: Sklep o izračunu kapitala. Nato izbereš čistopis iz leta 2007. Tam imaš opisane vse kategorije regulatornega kapitala. Kljub vsemu pa to ni dovolj, saj se posamezni instrumenti med seboj zelo razlikujejo. Zato priporočam, da preletiš še posamezen prospekt.

Morda veš kje so trenutne cene za slovenske bancne subordinirane obveznice?