Razlika je tudi ali je zunanja stena iz navadnega modul bloka ali iz termoizolativne opeke. To je v članku pomanjkljivo.

Glede na izolativnost izolacijskih materialov lahko gradnika stene v večini primerov lahko zanemarimo. Je pa s stališča tlorisnega gabarita bolj ugodno narediti tanjšo slabše izolativno zunanjo nosilno steno in nanj ustrezno debelino izolacije kot pa absurdno debel zid iz izolativne opeke. Prva je za 30-50% tanjša kot enakovredna druga rešitev.

daj no , ali bo sedaj vsako leto potrebna en centimeter debelejša izolacija. Malo bi bilo potrebno prikazat toplotno prevodnost  izolacijskih materialov in se hitro pokaže, da se ne da pridobit 30% prihranka  energije s 30% debelejšo izolacijo.

Paroprepustni materiali kot je npr. volna so v obliki lamel trenutno dostopni do debeline 16cm. Kako torej izbrati 20cm? Ostali materiali pa niso tako primerni za klasično grajene hiše s tankoslojno fasado.

Že pri 10 cm izolacije povprečne hiše znašajo izgube preko sten manj kot 20% izgub hiše. Podvojitev debeline izolacije prepolovi toplotne izgube preko sten. Kar pa seveda ob tem, da se ne izvedejo drugi ukrepi ni smiselno. Še posebej je nesmiselno pisanje o "kakovostnih" oknih, pri katerih se omenja 1,2 do 1,3 W/m2K. To so danes standardna okna, kakovostna pa morajo imeti manj ko 1 W/m2K.

Prav tako zelo dvomim, da bodo uvedli energetsko certificiranje starih stavb in to v nekaj letih. Na podlagi česa pa bodo certificirali? Vgrajenih materialov? Ki seveda dostikrat niso strokovno vgrajeni, čeprav jih vgrajujejo izvajalci s pooblastili in bi jih sam dosti bolje vgradil.

Ni debelina izolacije na steni edina zveličavna stvar, ker pri večjih debelinah pridejo do izraza še drugi problemi, kot so toplotni mostovi, slaba okna, slabo tesnenje, prezračevanje in izgube povezane s prezračevanjem ipd.

Sam se nahajam pred odločitvijo kolikšno debelino izbrat. V projektu imam 10 cm tervol (lamele). Natančen izračun pokaže da če grem na 12 cm mi prinese cca 120kSIT stroška pri materialu, poraba na leto pri ogrevanju se zmanjša cca 3%, Kar bi na leto zneslo cca 6000 SIT. Investicija se torej povrne v 20 letih, če sploh se.

Očitno so uspeli proizvaljalci izolacij zlobirati nov pravilnik.
Vse že malo meji na norost. Naj bi raje zmanjšali prevoze s kamioni, ki porabijo 50l/100km.
Poleg tega tudi izdelava izolacijsklih material porablja energijo in vprašanje je če ni ta energija večja kot so potem "prihranki"

LP

Koliko od celotnega zneska (ob)nove fasade predstavlja teh 120k sit?

Žal  še nimam točnih predračunov, atko da na palec cca 7%.