Izbrani forum: Nepremičnine
Izbrana tema: članek Etažni lastniki še lahko posežejo v postopek
Strani: 1
sporočil: 354
Obveznosti inšpekcije:
ZAKON O UREJANJU PROSTORA
(ZUreP-1)
Uradni list RS, št. 110-5386/2002, 8-1/2003 - popravek
21. člen
(skladnost prostorskih aktov)
(1) Glede na namen so prostorski akti dveh vrst: strateški in izvedbeni prostorski akti. Strateški prostorski akti so strategija prostorskega razvoja Slovenije, prostorski red Slovenije, regionalna zasnova prostorskega razvoja in strategija prostorskega razvoja občine. Izvedbeni prostorski akti so državni in občinski lokacijski načrt ter prostorski red občine.
(2) Prostorski akti ne smejo biti med seboj v nasprotju. Če sta za isto območje sprejeta dva ali več prostorskih aktov iste vrste, se uporablja tisti, ki je bil sprejet kasneje.
(3) Občinski prostorski akti ne smejo biti v nasprotju z državnimi in skupnimi prostorskimi akti. Na območju, kjer je občinski akt v nasprotju z državnim oziroma skupnim prostorskim aktom, se uporablja državni oziroma skupni prostorski akt.
(4) Izvedbeni prostorski akti ne smejo spreminjati odločitev strateških prostorskih aktov.
Sedmi del: NADZORSTVO IN KAZENSKE DOLOČBE
162. člen
(nadzorstvo)
(1) Nadzorstvo nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, ki se nanašajo na geodetske storitve (163. člen), opravljajo geodetski inšpektorji inšpektorata v sestavi ministrstva za prostor.
(2) Nadzorstvo nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, ki se nanašajo na ravnanja prostorskih načrtovalcev (165. in 166. člen), opravljajo gradbeni inšpektorji, ki izpolnjujejo pogoje za pooblaščenega prostorskega načrtovalca.
164. člen
(prekrški odgovornih oseb javne uprave)
(1) Z denarno kaznijo od 90.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba ministrstva, organa v njegovi sestavi oziroma upravnega organa občine ali druge lokalne skupnosti:
1. če potrdi strategijo prostorskega razvoja občine oziroma prostorski red občine, ki ni v skladu z zahtevami iz tretjega odstavka 69. člena tega zakona,
2. če objavi in izvaja prostorski akt v nasprotju s 70. in 71. členom tega zakona,
3. če izda lokacijsko informacijo v nasprotju s prostorskim aktom (80. člen tega zakona),
4. če ne vodi zbirk podatkov v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi,
5. če ne zagotovi zbirnih podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture.
(2) Z denarno kaznijo od 90.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba občine oziroma odgovorna oseba nosilca javnih pooblastil, če ministrstvu za prostor oziroma organom v njegovi sestavi ne posreduje aktov in drugih predpisov v skladu s 148. členom tega zakona.
(3) Z denarno kaznijo od 90.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje občinski urbanist, če v občini, kjer dela, nastopa kot izdelovalec predlogov prostorskih aktov ali če izdeluje projektno dokumentacijo, na podlagi katere se v občini, za katero nastopa kot občinski urbanist, gradi objekt (tretji odstavek 161. člena).
165. člen
(prekrški prostorskega načrtovalca)
(1) Z denarno kaznijo od 300.000 do 3.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki po določbah tega zakona nastopa kot prostorski načrtovalec:
1. če kot domača pravna ali fizična oseba opravlja dejavnost prostorskega načrtovanja, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev (158. člen);
2. če kot tuja pravna oseba ali njena podružnica opravlja dejavnost prostorskega načrtovanja, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev (prvi odstavek 160. člena)
3. če ne imenuje odgovornega vodje oziroma če za odgovornega vodjo imenuje posameznika, ki ne izpolnjuje pogojev za odgovornega vodjo (159. člen);
4. če za odgovornega vodjo imenuje posameznika, ki je tuja fizična oseba in ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev (drugi odstavek 160. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 300.000 do 1.500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot prostorski načrtovalec in stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 60.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba prostorskega načrtovalca, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
171. člen
(veljavnost občinskih prostorskih aktov)
(1) Prostorske sestavine občinskega dolgoročnega plana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana za obdobje od 1986 leta do leta 1990 (v nadaljnjem besedilu: prostorske sestavine) veljajo največ tri leta po uveljavitvi strategije prostorskega razvoja Slovenije.
(2) Do uveljavitve strategije prostorskega razvoja Slovenije lahko občine pripravljajo in sprejemajo spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin občine v skladu s prostorskim planom Slovenije.
(3) Postopki o pripravi in sprejemu sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se nadaljujejo in končajo po določbah tega zakona, pri čemer se ne uporabljajo določbe o prostorski konferenci.
(4) Občine pričnejo s pripravo strategije prostorskega razvoja občine po uveljavitvi strategije prostorskega razvoja Slovenije, s pripravo prostorskega reda občine pa po uveljavitvi prostorskega reda Slovenije v skladu s tem zakonom in ju morajo sprejeti najkasneje v 3 letih po sprejemu strategije prostorskega razvoja Slovenije.
172. člen
(ugotavljanje skladnosti)
(1) Določbe 69., 70. in 71. člena tega zakona se pričnejo uporabljati po sprejemu strategije prostorskega razvoja občine.
(2) Do uveljavitve strategije prostorskega razvoja Slovenije vlada ugotavlja usklajenost osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin z obveznimi izhodišči iz prostorskega plana Slovenije. O morebitni neusklajenosti občino obvesti najkasneje v 45 dneh in ji naloži odpravo ugotovljenih neskladij.
(3) Če občina osnutka prostorskih sestavin ne pošlje vladi oziroma če sprejme neusklajene prostorske sestavine, le te niso podlaga za pripravo izvedbenih aktov in za druge ukrepe po tem zakonu.
173. člen
(veljavnost prostorskih ureditvenih pogojev)
(1) Prostorski ureditveni pogoji iz 25. člena ZUN prenehajo veljati z dnem uveljavitve prostorskega reda občine, najkasneje pa tri leta po uveljavitvi strategije prostorskega razvoja Slovenije.
(2) Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za prostorske ureditvene pogoje iz 16. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/93 in 47/93, v nadaljnjem besedilu: ZUN-ČG), ki do dne uveljavitve tega zakona še niso sprejeti. (sanacijski PUPi)
(3) Prostorski ureditveni pogoji iz prejšnjega odstavka, ki do uveljavitve tega zakona niso sprejeti, se sprejmejo kot sestavina prostorskega reda Slovenije.
175. člen
(občinski prostorski izvedbeni akti - dokončanje začetih postopkov)
Začeti postopki za sprejem oziroma spremembe in dopolnitve občinskih prostorskih izvedbenih aktov se po uveljavitvi tega zakona nadaljujejo in končajo po določbah tega zakona, pri čemer se ne upoštevajo določbe o prostorski konferenci.
176. člen
(prostorski izvedbeni akti - drugi predpisi)
Z dnem uveljavitve tega zakona se za prostorske planske akte, ki jih navajajo drugi predpisi, štejejo, v skladu z 21. členom tega zakona, strateški prostorski akti, za prostorske izvedbene akte (PIA) pa izvedbeni prostorski akti.
Z A K O N O GRADITVI OBJEKTOV (uradno prečiščeno besedilo)
(ZGO-1-UPB1)
Uradni list RS 102/2004 z dne 21. 9. 2004
Peti del:
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
1. Opravljanje inšpekcijskega nadzorstva
145. člen
(obseg inšpekcijskega nadzorstva)
Gradbeni inšpektor v okviru inšpekcijskega nadzorstva nadzoruje zlasti:
– ali so bili pri prostorskem načrtovanju upoštevani predpisi s področja urejanja prostora;
– ali so bili pri projektiranju upoštevani predpisi s področja graditve objektov;
– ali so izpolnjeni pogoji za začetek gradnje oziroma drugih del po tem zakonu;
– ali se gradnja izvaja skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem;
– ali se objekti gradijo ter ali so zgrajeni in vzdrževani tako, da zagotavljajo zanesljivost in izpolnjujejo bistvene zahteve po tem zakonu;
– ali so izpolnjeni pogoji za začetek uporabe objektov po tem zakonu;
– ali udeleženci pri graditvi objektov, ko opravljajo dejavnost prostorskega načrtovanja, projektiranja, revidiranja, gradnje in gradbenega nadzora, izpolnjujejo pogoje, določene s tem zakonom.
ZUREP-1
Sedmi del: NADZORSTVO IN KAZENSKE DOLOČBE
162. člen
(nadzorstvo)
(1) Nadzorstvo nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, ki se nanašajo na geodetske storitve (163. člen), opravljajo geodetski inšpektorji inšpektorata v sestavi ministrstva za prostor.
(2) Nadzorstvo nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, ki se nanašajo na ravnanja prostorskih načrtovalcev (165. in 166. člen), opravljajo gradbeni inšpektorji, ki izpolnjujejo pogoje za pooblaščenega prostorskega načrtovalca.
163. člen
(prekrški v zvezi z geodetskimi storitvami)
(1) Z denarno kaznijo od 300.000 do 3.000.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba oziroma samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah predpisov o geodetski dejavnosti nastopa kot geodetsko podjetje, če izvaja parcelacijo v nasprotju s parcelacijskim načrtom ali v nasprotju z načrtom novih parcel iz pogodbene komasacije (131. člen tega zakona), kakor tudi, če izdela parcelacijski načrt v nasprotju s prostorskim redom občine.
(2) Z denarno kaznijo od 90.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba geodetskega podjetja, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
164. člen
(prekrški odgovornih oseb javne uprave)
(1) Z denarno kaznijo od 90.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba ministrstva, organa v njegovi sestavi oziroma upravnega organa občine ali druge lokalne skupnosti:
6. če potrdi strategijo prostorskega razvoja občine oziroma prostorski red občine, ki ni v skladu z zahtevami iz tretjega odstavka 69. člena tega zakona,
7. če objavi in izvaja prostorski akt v nasprotju s 70. in 71. členom tega zakona,
8. če izda lokacijsko informacijo v nasprotju s prostorskim aktom (80. člen tega zakona),
9. če ne vodi zbirk podatkov v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi,
10. če ne zagotovi zbirnih podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture.
(2) Z denarno kaznijo od 90.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba občine oziroma odgovorna oseba nosilca javnih pooblastil, če ministrstvu za prostor oziroma organom v njegovi sestavi ne posreduje aktov in drugih predpisov v skladu s 148. členom tega zakona.
(3) Z denarno kaznijo od 90.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje občinski urbanist, če v občini, kjer dela, nastopa kot izdelovalec predlogov prostorskih aktov ali če izdeluje projektno dokumentacijo, na podlagi katere se v občini, za katero nastopa kot občinski urbanist, gradi objekt (tretji odstavek 161. člena).
165. člen
(prekrški prostorskega načrtovalca)
(1) Z denarno kaznijo od 300.000 do 3.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki po določbah tega zakona nastopa kot prostorski načrtovalec:
5. če kot domača pravna ali fizična oseba opravlja dejavnost prostorskega načrtovanja, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev (158. člen);
6. če kot tuja pravna oseba ali njena podružnica opravlja dejavnost prostorskega načrtovanja, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev (prvi odstavek 160. člena)
7. če ne imenuje odgovornega vodje oziroma če za odgovornega vodjo imenuje posameznika, ki ne izpolnjuje pogojev za odgovornega vodjo (159. člen);
8. če za odgovornega vodjo imenuje posameznika, ki je tuja fizična oseba in ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev (drugi odstavek 160. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 300.000 do 1.500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot prostorski načrtovalec in stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 60.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba prostorskega načrtovalca, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
166. člen
(prekrški odgovornega vodje)
Z denarno kaznijo od 90.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik:
1. če nastopa kot odgovorni vodja, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (159. člen);
2. če kot tuja fizična oseba nastopa kot odgovorni vodja, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev (160. člen).
Zakon o graditvi objektov (ZGO-1-UPB1) (uradno prečiščeno besedilo), stran 12358. Uradni list RS 102/2004 z dne 21. 9. 2004
Peti del:
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
1. Opravljanje inšpekcijskega nadzorstva
144. člen (pogoji za opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora)
Za gradbenega inšpektorja je lahko imenovan posameznik, ki poleg splošnih pogojev za delo v državni upravi izpolnjuje še naslednje pogoje:
1. da ima univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo s področja gradbeništva ali arhitekture,
2. da ima poleg univerzitetne izobrazbe še najmanj tri leta delovnih izkušenj s področja graditve objektov oziroma poleg visoke strokovne izobrazbe še najmanj pet let takšnih delovnih izkušenj in
3. da ima opravljen strokovni izpit za inšpektorja ali strokovni izpit iz upravnega postopka, s tem, da mora inšpektor, ki ima opravljen le strokovni izpit iz upravnega postopka, v roku enega leta od dneva imenovanja opraviti tudi strokovni izpit za inšpektorja.
145. člen (obseg inšpekcijskega nadzorstva)
Gradbeni inšpektor v okviru inšpekcijskega nadzorstva nadzoruje zlasti:
– ali so bili pri prostorskem načrtovanju upoštevani predpisi s področja urejanja prostora;
– ali so bili pri projektiranju upoštevani predpisi s področja graditve objektov;
– ali so izpolnjeni pogoji za začetek gradnje oziroma drugih del po tem zakonu;
– ali se gradnja izvaja skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem;
– ali se objekti gradijo ter ali so zgrajeni in vzdrževani tako, da zagotavljajo zanesljivost in izpolnjujejo bistvene zahteve po tem zakonu;
– ali so izpolnjeni pogoji za začetek uporabe objektov po tem zakonu;
– ali udeleženci pri graditvi objektov, ko opravljajo dejavnost prostorskega načrtovanja, projektiranja, revidiranja, gradnje in gradbenega nadzora, izpolnjujejo pogoje, določene s tem zakonom.
146. člen (vodenje inšpekcijskega postopka)
(1) Vodenje inšpekcijskega postopka, izrekanje ukrepov in vročanje inšpekcijskih odločb se šteje za nujne ukrepe v javnem interesu v smislu ZUP, zato se odločba lahko izda v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. Odločba se lahko izda ustno.
(2) Za kraj vročanja in mesto, na katerem se pusti obvestilo o poskusu vročanja, se šteje tudi gradbišče, objekt oziroma kraj izvajanja del, v zvezi s katerim se vodi postopek.
(3) Zoper odločbo gradbenega inšpektorja je dovoljena pritožba v osmih dneh od dneva vročitve. Pritožba zoper inšpekcijsko odločbo ne zadrži njene izvršitve.
147. člen (prisilna izvršba inšpekcijskih ukrepov)
Prisilna izvršba inšpekcijskih ukrepov, izdanih v skladu z določbami tega zakona, se opravlja po določbah ZUP, če ta zakon ne določa drugače.
148. člen (izvajanje prisilne izvršbe inšpekcijskih ukrepov)
(1) Kadar gradbeni inšpektor določi način izvršbe s prisilitvijo, znašajo denarne kazni:
1. v primeru zahtevnega objekta in nelegalnega kopa:
– če je zavezanec pravna oseba, v višini od 30,000.000 tolarjev do 50,000.000 tolarjev;
– če je zavezanec samostojni podjetnik posameznik, v višini od 15,000.000 tolarjev do 30,000.000 tolarjev;
– če je zavezanec fizična oseba, v višini od 500.000 tolarjev do 1,500.000 tolarjev;
2. v primeru manj zahtevnega objekta:
– če je zavezanec pravna oseba, v višini od 10,000.000 tolarjev do 20,000.000 tolarjev;
– če je zavezanec samostojni podjetnik posameznik, v višini od 5,000.000 tolarjev do 20,000.000 tolarjev;
– če je zavezanec fizična oseba, v višini od 300.000 tolarjev do 1,000.000 tolarjev;
3. v primeru enostavnega objekta:
– če je zavezanec pravna oseba, v višini od 2,000.000 tolarjev do 10,000.000 tolarjev;
– če je zavezanec samostojni podjetnik posameznik, v višini od 1,000.000 tolarjev do 5,000.000 tolarjev;
– če je zavezanec fizična oseba, v višini od 100.000 tolarjev do 500.000 tolarjev.
(2) Vse kasnejše kazni za prisilitev zavezanca, ki kljub izrečenim kaznim ne izpolni svoje obveznosti, se izrekajo, vse dokler seštevek denarnih kazni ne doseže desetkratnega zneska iz prejšnjega odstavka.
(3) Kadar je z inšpekcijsko odločbo odrejena odstranitev že zgrajenega objekta ali dela objekta, vzpostavitev prejšnjega stanja ali drugačna sanacija zemljišča, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, se v odločbi inšpekcijskega zavezanca opozori na to, da se bo v primeru neizpolnitve odrejene obveznosti začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah.
149. člen (zastavna pravica in izvajanje denarnih izvršb)
(1) Republika Slovenija ima v zavarovanje svoje terjatve iz naslova vseh stroškov, nastalih v inšpekcijskem postopku pri nedovoljenih gradnjah pod inšpekcijskim ukrepom, kakor tudi kazni in nadomestil, določenih oziroma odmerjenih na podlagi tega zakona, do celotnega poplačila zakonito zastavno pravico na vseh nepremičninah zavezanca.
(2) Vse odločbe, sodbe in druge izvršljive akte, ki so podlaga za terjatve iz prejšnjega odstavka, pristojni organi pošiljajo pristojnemu sodišču, ki zastavno pravico v zemljiško knjigo vpisuje po uradni dolžnosti.
(3) Vse denarne izvršbe inšpekcijskih ukrepov ter drugih odločb in sklepov, izdanih na podlagi tega zakona v zvezi s plačili kazni in nadomestil, določenih oziroma odmerjenih na podlagi tega zakona, izvršuje tista pristojna davčna uprava, na katere območju ima inšpekcijski zavezanec stalno prebivališče.
2. Inšpekcijski ukrepi
150. člen (splošni inšpekcijski ukrepi)
(1) Pristojni gradbeni inšpektor z odločbo:
1. odredi, da se nepravilnosti, ki jih ugotovi v zvezi z objektom ali gradnjo in vzdrževanjem, odpravijo v roku, ki ga določi;
2. odredi, da se ustavi nadaljnja gradnja, če se ne odpravijo ugotovljene nepravilnosti v roku, ki ga je določil;
3. prepove uporabo objekta:
– ki se uporablja brez uporabnega dovoljenja;
– ki se mu spremeni namembnost brez gradbenega dovoljenja;
4. prepove vgrajevanje:
– gradbenih proizvodov, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev, ali
– materialov oziroma mineralnih surovin, za katere ne obstoji dokazilo, da so iz legalnega kopa.
(2) Pristojni gradbeni inšpektor mora o svojih ugotovitvah iz 4. točke prejšnjega odstavka brez odlašanja obvestiti pristojnega tržnega inšpektorja.
151. člen (posebni pogoji za začasno odložitev inšpekcijskega ukrepa)
(1) Če je investitor začel z gradnjo pred pravnomočnostjo gradbenega dovoljenja, vendar po njegovi dokončnosti in se je gradbeno dovoljenje v celoti ali delno odpravilo zaradi odprave izvedbenega prostorskega akta v postopku za presojo ustavnosti in zakonitosti in če investitor v ponovnem postopku ne pridobi gradbenega dovoljenja, ravna pristojni gradbeni inšpektor tako, kot je to določeno s 152. členom tega zakona.
(2) Če je investitor začel z gradnjo pred pravnomočnostjo gradbenega dovoljenja, vendar po njegovi dokončnosti in se je gradbeno dovoljenje v celoti ali delno odpravilo oziroma izreklo za nično zaradi razlogov, ki niso v odpravi izvedbenega prostorskega akta in če investitor v ponovnem postopku ne pridobi gradbenega dovoljenja, ravna pristojni gradbeni inšpektor tako, kot je to določeno s 152. členom tega zakona.
152. člen (inšpekcijski ukrepi pri nelegalni gradnji)
V primeru nelegalne gradnje pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna.
153. člen (inšpekcijski ukrepi pri neskladni gradnji)
(1) V primeru neskladne gradnje, ki se izvaja v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se takšna gradnja ustavi, dokler investitor ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja oziroma prepove uporabo objekta oziroma tistega njegovega dela, ki se uporablja v nasprotju s pogoji iz gradbenega dovoljenja, dokler investitor ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja in novega uporabnega dovoljenja.
(2) Investitor gradnje, ki se je izvajala v nasprotju z gradbenim dovoljenjem in je zato pristojni gradbeni inšpektor odredil njeno ustavitev, mora za spremembo gradbenega dovoljenja zaprositi v enem mesecu po izrečenem ukrepu, z gradnjo pa lahko nadaljuje šele po dokončnosti takšnega dovoljenja. Če investitor ne zaprosi za spremembo gradbenega dovoljenja v enem mesecu po izrečenem ukrepu, ali če pristojni upravni organ za gradbene zadeve njegovo zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja pravnomočno zavrne ali zavrže, odredi pristojni gradbeni inšpektor, da se tisti del objekta, ki je bil zgrajen v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, na investitorjeve stroške odstrani ter vzpostavi stanje, določeno v gradbenem dovoljenju.
(3) Lastnik objekta oziroma njegovega dela, ki se je uporabljal v nasprotju s pogoji iz gradbenega dovoljenja in je zato pristojni gradbeni inšpektor prepovedal njegovo uporabo, mora za spremembo gradbenega dovoljenja zaprositi v enem mesecu po izrečenem ukrepu, z uporabo takšnega objekta oziroma njegovega dela pa lahko začne šele, ko zanj pridobi dokončno uporabno dovoljenje. Če lastnik objekta oziroma dela objekta za spremembo gradbenega dovoljenja ne zaprosi v enem mesecu po izrečenem ukrepu, in če lastnik objekta oziroma dela objekta sicer pridobi spremenjeno gradbeno dovoljenje, ne pridobi pa novega uporabnega dovoljenja, ali če pristojni upravni organ za gradbene zadeve zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja pravnomočno zavrne ali zavrže, odredi pristojni gradbeni inšpektor, da se v tistem delu objekta, ki se je uporabljal v nasprotju s pogoji iz gradbenega dovoljenja, na lastnikove stroške vzpostavi stanje, določeno v gradbenem dovoljenju.
154. člen (inšpekcijski ukrepi pri nevarni gradnji)
V primeru nevarne gradnje pristojni gradbeni inšpektor ustavi gradnjo oziroma prepove uporabo takšnega objekta ter odredi, da se na objektu oziroma delu objekta v roku, ki ga določi, izvedejo nujna vzdrževalna dela, ali pa da se objekt ustrezno obnovi ali odstrani.
155. člen (inšpekcijski ukrepi pri nelegalnih kopih)
V primeru nelegalnega kopa pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se vsa dela takoj ustavijo, ter da se kop v določenem roku vzpostavi v prejšnje stanje ali drugače sanira zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, in sicer na investitorjeve stroške, če investitorja ni mogoče odkriti, pa na stroške lastnika zemljišča, na katerem je takšen kamnolom, gramoznica oziroma peskokop.
156. člen (inšpekcijski ukrepi v zvezi s posebnimi primeri uporabnih dovoljenj)
(1) Pristojni gradbeni inšpektor z odločbo odredi, da se pridobi uporabno dovoljenje za objekt, ki se uporablja, pa zanj takšno dovoljenje še ni bilo izdano, če ugotovi, da je to objekt, ki je bil potreben zaradi grozečih naravnih in drugih nesreč oziroma zato, da so se preprečile oziroma zmanjšale njihove posledice.
(2) Investitor oziroma lastnik objekta mora vložiti zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja v skladu z določbami prvega odstavka in predložiti ustrezno dokazilo iz drugega odstavka 101. člena tega zakona in sicer najpozneje v enem letu po izdanem ukrepu iz prejšnjega odstavka.
(3) Če investitor oziroma lastnik v roku iz prejšnjega odstavka ne vloži zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja ali če pristojni upravni organ za gradbene zadeve izdajo uporabnega dovoljenja zavrne ali zavrže, odredi pristojni gradbeni inšpektor s pisno odločbo, da se objekt ali del objekta na investitorjeve oziroma lastnikove stroške odstrani in vzpostavi prejšnje stanje.
3. Druge sankcije
157. člen (nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora)
(1) Investitor oziroma lastnik nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti pa lastnik zemljišča, na katerem je takšna gradnja oziroma objekt, je dolžan plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora.
(2) Vrsta in stopnja degradacije in uzurpacije prostora se ugotavljata glede na vrsto in obseg nedovoljene gradnje, posledice takšne gradnje oziroma objekta na možnosti s prostorskimi akti opredeljene namenske rabe prostora in glede na območje, na katerem je bila izvedena ali se izvaja takšna gradnja oziroma stoji takšen objekt.
(3) Kriterije za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in način njegovega plačila z uredbo določi Vlada Republike Slovenije.
(4) Sredstva, dobljena z vplačili nadomestil za degradacijo in uzurpacijo prostora, so v višini 50% prihodek proračuna tiste občine, na katere območju je nedovoljena gradnja, in v višini 50% prihodek državnega proračuna.
(5) Inšpekcijski zavezanec plača nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora na podlagi odločbe, ki jo izda pristojni upravni organ za gradbene zadeve po uradni dolžnosti, kadar v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja ali spremembe gradbenega dovoljenja ugotovi, da se ta nanaša na določeno vrsto nedovoljene gradnje, ali ko mu pristojni gradbeni inšpektor pošlje odločbo, ki jo je izdal na podlagi določb od 152. do vključno 155. člena tega zakona.
(6) Če investitor vloži zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za nedovoljeno gradnjo oziroma za izdajo spremembe gradbenega dovoljenja zaradi nedovoljene gradnje, se njegova zahteva zavrne, če pred izdajo gradbenega dovoljenja ne predloži potrdila o plačanem nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo prostora.
158. člen (posebne prepovedi)
(1) V zvezi z gradnjo, objektom ali delom objekta, glede katerih je po določbah tega zakona izrečen inšpekcijski ukrep zaradi nedovoljene gradnje, so prepovedana vsa za legalne gradnje, legalne objekte in legalne kope sicer dovoljena ali predpisana dejanja, zlasti pa:
1. izvedba komunalnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture,
2. vpisi in spremembe vpisov v zemljiški knjigi,
3. njegova uporaba ali opravljanje gospodarskih ali drugih dejavnosti v njem,
4. promet z njimi ali z zemljiščem, na katerem je in
5. sklepanje drugih pravnih poslov, kot sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov med živimi.
(2) Prepovedi iz prejšnjega odstavka so obvezna sestavina odločbe, s katero se izreče inšpekcijski ukrep po določbah od 152. do vključno 155. člena tega zakona.
(3) Če je gradnja, glede katere je po določbah tega zakona izrečen inšpekcijski ukrep zaradi nedovoljene gradnje, na določeno vrsto gospodarske javne infrastrukture že priključena, pristojni gradbeni inšpektor z odločbo tudi naloži upravljalcu takšne infrastrukture, da izvrši odklop. Če je gradnja, glede katere je po določbah tega zakona izrečen inšpekcijski ukrep zaradi nedovoljene gradnje, priklopljena preko legalne gradnje oziroma legalnega kopa, se odklopi tudi takšna legalna gradnja oziroma kop.
(4) Prepovedi iz prvega odstavka ne veljajo, če so prepovedana dejanja potrebna zaradi izvršitve izrečenih inšpekcijskih ukrepov.
159. člen (vpis zaznambe prepovedi in možnost izbrisa)
(1) Odločbo, s katero se izreče inšpekcijski ukrep po določbah od 152. do vključno 155. člena tega zakona, pristojni gradbeni inšpektor nemudoma pošlje pristojnemu sodišču, to pa po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo v njej vsebovanih odredb in prepovedi ter ugotovljenih bremen po določbah tega zakona.
(2) Zaznamba iz prejšnjega odstavka se izbriše iz zemljiške knjige na predlog pristojnega gradbenega inšpektorja, lahko pa tudi na predlog inšpekcijskega zavezanca, če predlogu priloži potrdilo pristojnega gradbenega inšpektorja o izvršeni odločbi ali pravnomočno gradbeno dovoljenje.
160. člen (označitev izrečenega inšpekcijskega ukrepa)
Na nedovoljeni gradnji pod inšpekcijskim ukrepom lahko pristojni gradbeni inšpektor na ustrezen način označi prepoved nadaljevanja gradnje oziroma uporabe, priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo ter postavi ustrezne znake za pečatenje ter merilne in druge kontrolne naprave in opremo, s katerimi je mogoče ugotavljati kršitev prepovedi, izrečenih z inšpekcijsko odločbo.
161. člen (varstveni ukrep odvzema predmetov)
(1) V primeru gradnje, glede katere je po določbah tega zakona izrečen inšpekcijski ukrep za nedovoljeno gradnjo, se poleg kazni za prekršek po določbah tega zakona in drugih ukrepov po določbah zakona o prekrških obvezno izreče tudi varstveni ukrep odvzema predmetov, namenjenih za izvajanje del tudi tedaj, kadar niso last storilca ali kadar z njimi ne razpolaga oseba, ki je storila prekršek.
(2) Šteje se, da so bili predmeti namenjeni za prekršek, če se nahajajo na gradbišču, na katerem se izvaja takšna nedovoljena gradnja oziroma v kamnolomu, gramoznici ali peskokopu in gre za gradbene proizvode, material, orodja, strojni park, stroje ali priprave in podobno, ki so ali bi lahko služile za nadaljevanje izvajanja takšne gradnje.
(3) Zaseg predmetov iz prejšnjega odstavka odredi pristojni gradbeni inšpektor z odločbo.
(4) Pritožba zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ne zadrži izvršitve.
162. člen (izvršba inšpekcijskega ukrepa po drugih osebah)
Za opravljanje izvršbe inšpekcijskih ukrepov in zasegov predmetov iz prejšnjega člena po drugi osebi se izberejo izvajalci v skladu z zakonom, ki ureja javna naročila.
Šesti del:
KAZENSKE DOLOČBE
163. člen (zastaranje prekrškov)
Prekrški pravnih in fizičnih oseb, ki jih v zvezi z graditvijo objektov določajo kazenske določbe tega dela zakona, zastarajo v dveh letih.
164. člen (prekrški investitorja)
(1) Z denarno kaznijo od 300.000 do 7,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki po določbah tega zakona nastopa kot investitor:
1. če se na podlagi njegovega naročila gradi enostavni objekt, pa pred začetkom del ni pridobil lokacijske informacije (tretji odstavek 3. člena);
2. če se na podlagi njegovega naročila brez predhodne pridobitve lokacijske informacije postavlja urbana oprema, pa pred pričetkom njene postavitve ni pridobil soglasja lastnika javne površine, na katero se postavlja (peti odstavek 3. člena);
3. če se na podlagi njegovega naročila izvajajo dela v zvezi s spremembo rabe, pa pred začetkom del ni pridobil lokacijske informacije (tretji odstavek 4. člena);
4. če uporablja ali da v uporabo objekt, ki je bil zgrajen ali rekonstruiran na podlagi gradbenega dovoljenja, brez uporabnega dovoljenja (prvi odstavek 5. člena);
5. če uporablja ali da v uporabo objekt z namenom poskusnega obratovanja, pa zanj ni bila pridobljena dokončna odločba o dovolitvi poskusnega obratovanja (tretji odstavek 5. člena);
6. če pred začetkom investicijskih vzdrževalnih del, ki se opravljajo na zunanjščini objekta, ki meji na javno površino ali objektu, ki je varovan v skladu s predpisi o varstvu kulturne dediščine, ni pridobil lokacijske informacije (drugi odstavek 6. člena);
7. če ne poskrbi, da objekt v javni rabi, katerega investitor je in ki se uporablja, ne zagotavlja funkcionalno oviranim osebam dostop, vstop in uporabo brez grajenih in komunikacijskih ovir (17. člen);
8. če za odgovornega vodjo projektov ne imenuje enega izmed odgovornih projektantov, ki jih je določil projektant, ali če pred začetkom gradnje ne poskrbi za strokovno nadzorstvo nad gradnjo (prvi odstavek 27. člena);
9. če poveri izdelavo projektne dokumentacije osebi, ki ne izpolnjuje pogojev za projektanta (28. člen);
10. če poveri gradnjo osebi, ki ne izpolnjuje pogojev za izvajalca (29. člen);
11. če poveri gradbeni nadzor osebi, ki ne izpolnjuje pogojev za nadzornika (30. člen);
12. če poveri revizijo projektne dokumentacije osebi, ki ne izpolnjuje pogojev za revidenta (31. člen);
13. če gradbeni nadzor poveri osebi, ki nastopa kot izvajalec gradnje nad katero opravlja nadzor ali je v kakršnikoli drugi medsebojni poslovni povezavi z izvajalcem (drugi odstavek 34. člena);
14. če revizijo projektne dokumentacije poveri osebi, ki v zvezi z objektom, za katerega opravlja revizijo, nastopa kot projektant ali izvajalec (tretji odstavek 34. člena);
15. če izdelavo projektne dokumentacije in gradbeni nadzor poveri isti osebi, pri čemer ta oseba hkrati izvaja gradnjo na objektu, za katerega je izdelal projektno dokumentacijo, ali če izdelavo projektne dokumentacije in gradbeni nadzor poveri različnim osebam, ki sta v medsebojni poslovni povezavi, ali če sta odgovorni vodja projektiranja in odgovorni nadzornik v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v zakonski zvezi ali živita v izvenzakonski skupnosti (četrti odstavek 34. člena);
16. če pri istem objektu nastopa kot projektant in izvajalec oziroma izvaja dela za lastne potrebe ali za trg in gradbeni nadzor poveri izvajalcu, ki izvaja gradnjo na istem objektu oziroma, ki je s takšnim investitorjem v medsebojni poslovni povezavi (peti odstavek 34. člena);
17. če pri gradnji nastopa kot nadzornik in na istem objektu hkrati nastopa kot projektant ali izvajalec (šesti odstavek 34. člena);
18. če pri gradnji nastopa kot revident in v tem primeru na objektu, za katerega je opravil revizijo projektne dokumentacije, hkrati nastopa kot projektant, izvajalec ali nadzornik (sedmi odstavek 34. člena);
19. če za izbiro najboljše strokovne rešitve ne organizira javnega natečaja, čeprav tako določa zakon, prostorski akt ali drug predpis (prvi odstavek 43. člena);
20. če organizira javni natečaj v nasprotju z določbami tega zakona (drugi odstavek 43. člena);
21. če izdelave projektne dokumentacije najprej ne ponudi avtorju izbrane natečajne rešitve, če ta izpolnjuje pogoje za projektanta (četrti odstavek 43. člena);
22. če ne zagotovi pogodbenega sodelovanja avtorja izbrane natečajne rešitve na predpisani način (peti odstavek 43. člena);
23. če v primerih, predpisanih z zakonom, ne poskrbi za revizijo projektne dokumentacije (prvi odstavek 53. člena);
24. če v primeru, ko pri gradnji na enem gradbišču sodeluje več izvajalcev, izmed odgovornih vodij del, ki so jih določili izvajalci, ne imenuje odgovornega vodjo gradbišča (drugi odstavek 76. člena);
25. če ne poskrbi za predpisan načrt organizacije gradbišča in za izdelavo varnostnega načrta ter za ustrezno ureditev gradbišča (drugi odstavek 82. člena);
26. če ne poskrbi za predpisano označitev gradbišča s tablo (tretji odstavek 82. člena);
27. če pravočasno ne zagotovi predpisanega gradbenega nadzora (prvi odstavek 85. člena);
28. če ne zagotovi strokovnega nadzorstva nad poskusnim obratovanjem (drugi odstavek 98. člena);
29. če v predpisanem roku pri geodetskem podjetju ne naroči projekta za vpis v uradne evidence, v primeru gradnje za trg pa tudi ne poskrbi za vpis objekta v zemljiški kataster, v primeru stavbe v kataster stavb in v primeru objekta gospodarske javne infrastrukture tudi v kataster gospodarske javne infrastrukture (prvi odstavek 105. člena);
30. če na predpisani način ne hrani projektov, na podlagi katerih je bil objekt zgrajen oziroma rekonstruiran, dokler objekt stoji (prvi odstavek 107. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 50.000 do 130.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik kot investitor, če stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 300.000 do 4,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot investitor in stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo od 30.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
165. člen (prekrški projektanta)
(1) Z denarno kaznijo od 600.000 do 7,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki po določbah tega zakona nastopa kot projektant:
1. če opravlja dejavnost projektiranja, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za projektanta (28. člen);
2. če pred začetkom opravljanja dejavnosti in ves čas svojega poslovanja nima zavarovane svoje odgovornosti za škodo (33. člen);
3. če v zvezi z istim objektom nastopa hkrati kot projektant, nadzornik in izvajalec oziroma če v zvezi z istim objektom nastopa hkrati kot projektant in izvajalec in je z nadzornikom v medsebojni poslovni povezavi (četrti odstavek 34. člena);
4. če uporabi projektno dokumentacijo, na podlagi katere je bil zgrajen objekt, za gradnjo ali rekonstrukcijo drugega objekta, pa ni pridobil soglasja investitorja oziroma projektanta, ki jo je izdelal (tretji odstavek 37. člena);
5. če prevzame v izdelavo projektno dokumentacijo in za načrte, ki sestavljajo projekt, ne imenuje odgovornih projektantov (prvi odstavek 45. člena);
6. če za odgovornega projektanta imenuje posameznika, ki ne izpolnjuje pogojev za odgovornega projektanta (drugi odstavek 45. člena);
7. če za odgovornega projektanta imenuje posameznika, ki je tuja fizična oseba in ne izpolnjuje pogojev za odgovornega projektanta (46. člen);
8. če ne zagotovi, da se pristojne soglasodajalce v predpisanih primerih in na predpisan način pozove k podaji pogojev oziroma soglasij k projektni dokumentaciji, ki jo je izdelal (drugi odstavek 50. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 500.000 do 4,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot projektant in posameznik, ki opravlja dejavnost arhitekturnega oziroma krajinsko-arhitekturnega projektiranja samostojno in stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 60.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba projektanta, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo od 500.000 do 4,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki opravlja dejavnost arhitekturnega oziroma krajinsko-arhitekturnega projektiranja samostojno in stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
166. člen (prekrški odgovornega vodje projekta)
Z denarno kaznijo od 100.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot odgovorni vodja projekta:
1. če nastopa kot odgovorni vodja projekta, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega projektanta (drugi odstavek 45. člena);
2. če kot tuja fizična oseba nastopa kot odgovorni vodja projekta, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega projektanta (46. člen);
3. če vseh zaključenih sestavin projekta, ki ga je izdelal, ne potrdi s svojo identifikacijsko številko in s podpisom (drugi odstavek 47. člena).
167. člen (prekrški odgovornega projektanta)
Z denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot odgovorni projektant:
1. če nastopa kot odgovorni projektant, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega projektanta (drugi odstavek 45. člena);
2. če kot tuja fizična oseba nastopa kot odgovorni projektant, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega projektanta (46. člen);
3. če načrta, ki ga je izdelal, ne potrdi s svojim podpisom in identifikacijsko številko na vseh zaključenih sestavinah načrta (prvi odstavek 47. člena);
4. če pri projektiranju ne upošteva temeljnih zahtev projektiranja (48. člen);
5. če pri projektiranju ne upošteva posebnih zahtev projektiranja (49. člen).
168. člen (prekrški soglasodajalcev)
(1) Z denarno kaznijo od 300.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba ali organ, ki po določbah tega zakona nastopa kot soglasodajalec:
1. če za projektne pogoje, ki jih določi, ne zaračuna samo materialne stroške, ki jih je imel v zvezi z njihovo pripravo, ob izstavitvi računa pa tudi ne navede določbe zakona oziroma predpisa, izdanega na podlagi zakona, v katerih ima podlago, da za takšne projektne pogoje lahko takšne stroške zaračuna ali če v računu samem takšnih stroškov ne specificira (prvi odstavek 51. člena);
2. če kot soglasodajalec nastopa državni organ ali upravljalec objekta državne gospodarske javne infrastrukture oziroma zavarovanega objekta ali območja po predpisih o varstvu kulturne dediščine oziroma ohranjanja narave, pa za določitev projektnih pogojev izstavi račun za plačilo materialnih stroškov (drugi odstavek 51. člena);
3. če za izdajo soglasja zaračuna takso v višini, višji od predpisane (tretji odstavek 51. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 200.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot soglasodajalec in stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 60.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba soglasodajalca, če kot soglasodajalec nastopa pravna oseba oziroma predstojnik, če kot soglasodajalec nastopa državni ali občinski organ, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
169. člen (prekrški revidenta)
(1) Z denarno kaznijo od 1,000.000 do 7,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki po določbah tega zakona nastopa kot revident:
1. če opravlja revizijo projektne dokumentacije, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za revidenta (31. člen);
2. če pred začetkom opravljanja dejavnosti in ves čas svojega poslovanja nima zavarovane svoje odgovornosti za škodo (33. člen);
3. če v zvezi z istim objektom, za katerega opravlja revizijo projektne dokumentacije, hkrati nastopa kot projektant ali izvajalec (tretji odstavek 34. člena);
4. če za revizijo posameznih načrtov ne imenuje odgovornega revidenta oziroma če za odgovornega revidenta imenuje posameznika, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev (drugi odstavek 53. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 1,000.000 do 4,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot revident in stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 150.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba revidenta, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
170. člen (prekrški odgovornega revidenta)
Z denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot odgovorni revident:
1. če nastopa kot odgovorni revident, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega revidenta (drugi odstavek 53. člena);
2. če pri reviziji projektne dokumentacije ne ravna na predpisan način (tretji odstavek 53. člena);
3. če ne izdela povzetka revizijskega poročila na predpisan način (četrti odstavek 53. člena);
4. če ne opremi revizijskega poročila na predpisan način (peti odstavek 53. člena).
171. člen (prekrški izvajalca)
(1) Z denarno kaznijo od 2,000.000 do 5,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki po določbah tega zakona nastopa kot izvajalec:
1. če pri gradnji objektov ne zagotovi neoviranega gibanja funkcionalno oviranih oseb (17. člen);
2. če opravlja dejavnost gradbeništva, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev za izvajalca (29. člen);
3. če pred začetkom opravljanja dejavnosti in ves čas svojega poslovanja nima zavarovane svoje odgovornosti za škodo (33. člen);
4. če takrat, ko prevzame gradnjo, ne imenuje odgovornega vodje del oziroma, če prevzame le določena dela, ne imenuje odgovornega vodje takšnih posameznih del (prvi odstavek 76. člena);
5. če imenuje odgovornega vodjo del, ki ne izpolnjuje pogojev, predpisanih s tem zakonom (prvi odstavek 77. člena);
6. če pri gradnji zahtevnega objekta imenuje odgovornega vodjo del, ki ne izpolnjuje pogojev, predpisanih s tem zakonom (drugi odstavek 77. člena);
7. če imenuje odgovornega vodjo posameznih del, ki ne izpolnjuje pogojev, predpisanih s tem zakonom (tretji odstavek 77. člena);
8. če pred začetkom gradnje novega objekta ne poskrbi za predpisano zakoličenje objekta (prvi odstavek 80. člena);
9. če o datumu in kraju zakoličenja pisno ne obvesti pristojnega upravnega organa za prostorske zadeve (četrti odstavek 80. člena);
10. če začne z gradnjo objekta, katerega zakoličenje ni bilo možno izvesti iz razlogov po prvem odstavku 81. člena in je pristojni upravni organ za gradbene zadeve izdajo soglasja za zakoličenje z odločbo zavrnil, pred začetkom gradnje pa ni bilo izdano spremenjeno gradbeno dovoljenje (tretji odstavek 81. člena);
11. če gradbišča ne uredi v skladu z varnostnim načrtom in izvajanja del ne organizira tako, da zaradi del niso ogroženi varnost objekta, življenje in zdravje ljudi, promet, sosedni objekti in okolje (drugi odstavek 82. člena);
12. če nima gradbišča označenega na predpisani način ali če na gradbišču ne razpolaga s predpisanimi dokumenti (tretji odstavek 82. člena);
13. če na gradbišču ne ravna v skladu s predpisanimi obveznostmi (83. člen);
14. če pri pregledu projekta za izvedbo ne opozori investitorja, projektanta in revidenta na morebitne ugotovljene pomanjkljivosti in ne zahteva njihove odprave oziroma če pri pregledu projekta za izvedbo ugotovi takšne napake, zaradi katerih bi lahko bila ogrožena varnost objekta, življenje in zdravje ljudi, promet, sosedni objekti ali okolje, investitor oziroma projektant pa kljub njegovemu opozorilu za odpravo teh napak ne poskrbi, takšnih napak ne javi pristojni inšpekciji in do dokončne odločitve ne ustavi del (prvi odstavek 84. člena);
15. če med izvajanjem posameznih etap del nadzorniku ne omogoči sprotne kontrole gradbenih konstrukcij in drugih nosilnih elementov (drugi odstavek 84. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 700.000 do 3,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot izvajalec in stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 150.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
172. člen (prekrški odgovornega vodje del)
Z denarno kaznijo od 80.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot odgovorni vodja del:
1. če kot odgovorni vodja del v dnevniku o izvajanju del vsakodnevno ne potrjuje skladnosti gradnje z gradbenimi predpisi (prvi odstavek 76. člena);
2. če opravlja odgovorno vodenje del, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev za odgovornega vodjo del (prvi odstavek 77. člena);
3. če nastopa kot odgovorni vodja del pri zahtevnem objektu, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (drugi odstavek 77. člena)
4. če kot tuja fizična oseba opravlja odgovorno vodenje del, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev za odgovornega vodjo del (prvi odstavek 78. člena);
5. če kot tuja fizična oseba opravlja odgovorno vodenje del pri zahtevnih objektih, pa ni vpisana v imenik IZS (drugi odstavek 78. člena).
173. člen (prekrški odgovornega vodje posameznih del)
Z denarno kaznijo od 30.000 do 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot odgovorni vodja posameznih del:
1. če kot odgovorni vodja posameznih del v dnevniku o izvajanju del vsakodnevno ne potrjuje skladnosti gradnje z gradbenimi predpisi (prvi odstavek 76. člena)
2. če opravlja odgovorno vodenje posameznih del, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev za odgovornega vodjo posameznih del (tretji odstavek 77. člena);
3. če kot tuja fizična oseba opravlja odgovorno vodenje posameznih del, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev za odgovornega vodjo posameznih del (prvi odstavek 78. člena).
174. člen (prekrški v zvezi z gradnjami v lastni režiji)
(1) Z denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik:
1. če v lastni režiji gradi objekt, pa niso izpolnjeni pogoji iz 79. člena;
2. če pred začetkom gradnje novega objekta ne poskrbi za predpisano zakoličenje objekta (prvi odstavek 80. člena);
3. če o datumu in kraju zakoličenja pisno ne obvesti pristojnega upravnega organa za prostorske zadeve (četrti odstavek 80. člena);
4. če začne z gradnjo objekta, katerega zakoličenje ni bilo možno izvesti iz razlogov po prvem odstavku 81. člena in je pristojni upravni organ za gradbene zadeve izdajo soglasja za zakoličenje z odločbo zavrnil, pred začetkom gradnje pa ni bilo izdano spremenjeno gradbeno dovoljenje (tretji odstavek 81. člena);
5. če nima gradbišča označenega na predpisani način ali če na gradbišču ne razpolaga s predpisanimi dokumenti (tretji odstavek 82. člena);
6. če na gradbišču ne ravna v skladu s predpisanimi obveznostmi (83. člen);
7. če nadzorniku ne omogoči sprotne kontrole gradbenih konstrukcij in drugih nosilnih elementov (drugi odstavek 84. člena);
8. če gradbeni nadzor nad gradnjo objekta v lastni režiji poveri nadzorniku, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev (tretji odstavek 85. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 400.000 do 1,500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek društvo, če stori katero izmed dejanj iz prejšnjega člena.
(3) Z denarno kaznijo od 50.000 do 100.000 se za prekršek kaznuje odgovorna oseba društva, če stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo od 900.000 do 1,000.000 se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki ni društvo, če gradi objekt v lastni režiji, pa ne izpolnjuje pogojev za izvajalca iz 29. člena tega zakona.
(5) Z denarno kaznijo od 50.000 do 100.000 se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
175. člen (prekrški nadzornika)
(1) Z denarno kaznijo od 1,500.000 do 7,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki po določbah tega zakona nastopa kot nadzornik:
1. če opravlja gradbeni nadzor, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (30. člen);
2. če pred začetkom opravljanja dejavnosti in ves čas svojega poslovanja nima zavarovane svoje odgovornosti za škodo (33. člen);
3. če v zvezi z objektom hkrati nastopa kot nadzornik in izvajalec gradbenih, zaključnih oziroma obrtniških, montažnih in drugih del ali kot dobavitelj gradbenih proizvodov, naprav in opreme oziroma če je v medsebojni poslovni povezavi z izvajalcem (drugi odstavek 34. člena);
4. če pri opravljanju gradbenega nadzora na gradbišču ne imenuje odgovornega nadzornika (prvi odstavek 86. člena);
5. če pri opravljanju gradbenega nadzora na gradbišču zahtevnega objekta imenuje odgovornega nadzornika, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev (drugi odstavek 86. člena);
6. če pri opravljanju gradbenega nadzora na gradbišču manj zahtevnega objekta imenuje odgovornega nadzornika, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev (drugi odstavek 86. člena);
7. če pri opravljanju gradbenega nadzora na gradbišču imenuje odgovornega nadzornika, ki je tuja fizična oseba, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (87. člen).
(2) Z denarno kaznijo od 1,000.000 do 4,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot nadzornik in stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 100.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba nadzornika, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
176. člen (prekrški odgovornega nadzornika)
Z denarno kaznijo od 100.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot odgovorni nadzornik:
1. če nastopa kot gradbeni nadzornik nad gradnjo objekta v lastni režiji, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (tretji odstavek 85. člena);
2. če nastopa kot odgovorni nadzornik nad gradnjo zahtevnega objekta, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (drugi odstavek 86. člena);
3. če nastopa kot odgovorni nadzornik nad gradnjo manj zahtevnega objekta, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (drugi odstavek 86. člena);
4. če za izvajanje posameznih del imenuje odgovorne nadzornike posameznih del, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev (tretji odstavek 86. člena);
5. če kot tuja fizična oseba nastopa kot odgovorni nadzornik, pa ne izpolnjuje pogojev za odgovornega nadzornika (prvi odstavek 87. člena);
6. če kot tuja fizična oseba nastopa kot odgovorni nadzornik pri gradnji zahtevnega objekta, pa ni vpisana v imenik IZS (drugi odstavek 87. člena).
7. če pri opravljanju nadzora ne ravna v skladu z določbami 88. člena.
177. člen (prekrški geodetskega podjetja)
(1) Z denarno kaznijo od 300.000 do 3,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki po določbah predpisov o geodetski dejavnosti nastopa kot geodetsko podjetje:
1. če za odgovornega geodeta imenuje posameznika, ki ne izpolnjuje pogojev za odgovornega geodeta (tretji odstavek 45. člena);
2. če opravi zakoličenje v nasprotju s pogoji, določenimi v gradbenem dovoljenju (drugi odstavek 80. člena);
3. če zakoličenje objekta izvede geodet, ki ne izpolnjuje pogojev, določenih z geodetskimi predpisi (tretji odstavek 80. člena);
4. če se ugotovi, da so pri zakoličenju objekta med dejanskim stanjem na terenu in med stanjem po gradbenem dovoljenju pri legi nameravanega objekta nastale takšne razlike, da ni mogoče izpolniti pogojev iz gradbenega dovoljenja, pa kljub temu izvede zakoličenje brez predhodnega soglasja pristojnega upravnega organa za gradbene zadeve (prvi odstavek 81. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 300.000 do 2,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah predpisov o geodetski dejavnosti nastopa kot geodet in stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 90.000 do 400.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba geodetskega podjetja, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
178. člen (prekrški odgovornega geodeta)
Z denarno kaznijo od 20.000 do 120.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot odgovorni geodet:
1. če nastopa kot odgovorni geodet, pa ne izpolnjuje pogojev za odgovornega geodeta (tretji odstavek 45. člena);
2. če podpiše načrt o zakoličenju objekta, pa je zakoličenje v nasprotju s pogoji, določenimi v gradbenem dovoljenju (drugi odstavek 80. člena);
3. če opravi zakoličenje objekta, pa ne izpolnjuje pogojev, določenih z geodetskimi predpisi (tretji odstavek 80. člena);
4. če ne poskrbi za izdelavo zakoličbenega načrta na predpisani način (peti odstavek 80. člena);
5. če izdela geodetski načrt novega stanja zemljišča v nasprotju z geodetskimi predpisi (prvi odstavek 93. člena).
179. člen (prekrški v zvezi z nelegalnimi gradnjami)
(1) Z denarno kaznijo od 7,000.000 tolarjev do 20,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
1. izvaja ali izvede gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta, nadomestno gradnjo ali odstranitev objekta, za katero je predpisano gradbeno dovoljenje, brez gradbenega dovoljenja (prvi odstavek 3. člena);
2. izvaja dela, ki so v zvezi s spremembo namembnosti, brez gradbenega dovoljenja (prvi odstavek 4. člena);
3. izvaja nadomestno gradnjo, pa v predpisanem roku, ki je določen z gradbenim dovoljenjem, ne odstrani objekta, za katerega je bila z gradbenim dovoljenjem dovoljena nadomestna gradnja (prvi odstavek 68. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 3,000.000 do 10,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 300.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo od 100.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka.
(5) Če stori prekršek iz prvega odstavka, ki se nanaša na gradnjo zahtevnega objekta ali objekta z vplivi na okolje, objekta, ki je registriran kot kulturni spomenik, ali ki naj bi se izvedla na območju, ki je varovano v skladu s predpisi o kulturni dediščini, ali v skladu s predpisi o ohranjanju narave oziroma, ki se nahaja na vodnem zemljišču, se kaznuje:
– pravna oseba z denarno kaznijo od 10,000.000 tolarjev do 30,000.000 tolarjev,
– samostojni podjetnik posameznik z denarno kaznijo od 5,000.000 tolarjev do 15,000.000 tolarjev,
– odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 500.000 do 1,500.000 tolarjev,
– posameznik z denarno kaznijo od 150.000 do 450.000 tolarjev.
180. člen (prekrški v zvezi z neskladnimi gradnjami)
(1) Z denarno kaznijo od 2,000.000 do 7,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, če izvaja neskladno gradnjo iz prvega odstavka 153. člena.
(2) Z denarno kaznijo od 1,000.000 do 4,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 200.000 do 700.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo od 50.000 do 200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če izvaja neskladno gradnjo iz prvega odstavka.
(5) Če stori prekršek iz prvega odstavka, ki se nanaša na gradnjo zahtevnega objekta ali objekta z vplivi na okolje, objekta, ki je registriran kot kulturni spomenik, ali ki naj bi se izvedla na območju, ki je varovano v skladu s predpisi o kulturni dediščini, ali v skladu s predpisi o ohranjanju narave oziroma, ki se nahaja na vodnem zemljišču, se kaznuje:
– pravna oseba z denarno kaznijo od 5,000.000 tolarjev do 20,000.000 tolarjev,
– samostojni podjetnik posameznik z denarno kaznijo od 3,000.000 tolarjev do 10,000.000 tolarjev,
– odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 300.000 do 1,000.000 tolarjev,
– posameznik z denarno kaznijo od 70.000 do 300.000 tolarjev.
181. člen (prekrški v zvezi z nevarnimi gradnjami)
(1) Z denarno kaznijo od 2,000.000 do 8,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki je investitor oziroma lastnik nevarne gradnje oziroma izvaja nevarno gradnjo iz prvega odstavka 154. člena.
(2) Z denarno kaznijo od 1,000.000 do 7,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 200.000 do 700.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo od 50.000 do 200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori dejanje iz prvega odstavka.
(5) Če stori prekršek iz prvega odstavka, ki se nanaša na gradnjo in vzdrževanje zahtevnega objekta ali objekta z vplivi na okolje, objekta, ki je registriran kot kulturni spomenik, ali ki naj bi se izvedla na območju, ki je varovano v skladu s predpisi o kulturni dediščini, ali v skladu s predpisi o ohranjanju narave, oziroma ki se nahaja na vodnem zemljišču, se kaznuje:
– pravna oseba z denarno kaznijo od 5,000.000 tolarjev do 20,000.000 tolarjev,
– samostojni podjetnik posameznik z denarno kaznijo od 3,000.000 tolarjev do 10,000.000 tolarjev,
– odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 300.000 do 1,000.000 tolarjev,
– posameznik z denarno kaznijo od 70.000 do 300.000 tolarjev.
182. člen (prekrški v zvezi z nelegalnimi kopi)
(1) Z denarno kaznijo od 10,000.000 do 30,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, če izvaja nelegalni kop iz 155. člena.
(2) Z denarno kaznijo od 5,000.000 do 15,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 500.000 do 1,500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo od 150.000 do 450.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka.
183. člen (prekrški v zvezi z enostavnimi objekti in spremembami rabe)
(1) Z denarno kaznijo od 1.000.000 tolarjev do 3.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
1. gradi enostavni objekt v nasprotju z izvedbenim prostorskim aktom (tretji odstavek 3. člena);
2. postavlja urbano opremo v nasprotju z izvedbenim prostorskim aktom (peti odstavek 3. člena);
3. izvaja spremembo rabe v nasprotju z izvedbenim prostorskim aktom (tretji odstavek 4. člena);
4. izvaja investicijska vzdrževalna dela na objektu, ki je varovan v skladu s predpisi o kulturni dediščini, ali na zunanjščini objekta, ki meji na javno površino, v nasprotju z izvedbenim prostorskim aktom (drugi odstavek 6. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 500.000 do 2,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 200.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka.
184. člen (prekrški v zvezi s posebnimi prepovedmi)
(1) Z denarno kaznijo od 10,000.000 do 30,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki krši katerokoli izmed prepovedi, določenih v prvem odstavku 158. člena tega zakona.
(2) Z denarno kaznijo od 5,000.000 do 15,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki krši katero izmed prepovedi iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če krši katero izmed prepovedi iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki krši katero izmed prepovedi iz prvega odstavka.
185. člen (prekrški pravnih oseb javnega prava v zvezi s posebnimi prepovedmi)
Z denarno kaznijo od 150.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba upravnega in drugega državnega organa, občinske uprave oziroma organa lokalne skupnosti ali nosilca javnega pooblastila, ki krši posebne prepovedi po določbah tega zakona:
1. če omogoči priključitev nedovoljene gradnje na objekt gospodarske javne infrastrukture oziroma izda dovoljenje ali soglasje za takšno priključitev (1. točka prvega odstavka 158. člena);
2. če omogoči vpis nedovoljene gradnje v zemljiško knjigo (2. točka prvega odstavka 158. člena);
3. če omogoči uporabo oziroma opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti v nedovoljeni gradnji z izdajo odločbe, da so za opravljanje dejavnosti izpolnjeni predpisani pogoji (3. točka prvega odstavka 158. člena);
4. če omogoči pravni promet, ki je v zvezi s nedovoljeno gradnjo, z overitvijo ali podobnim dejanjem (4. točka prvega odstavka 158. člena);
5. če omogoči sklenitev pravnega posla, ki je v zvezi s nedovoljeno gradnjo, z overitvijo ali podobnim dejanjem (5. točka prv
ZAKON O UREJANJU PROSTORA
(ZUreP-1)
Uradni list RS, št. 110-5386/2002, 8-1/2003 - popravek
21. člen
(skladnost prostorskih aktov)
(1) Glede na namen so prostorski akti dveh vrst: strateški in izvedbeni prostorski akti. Strateški prostorski akti so strategija prostorskega razvoja Slovenije, prostorski red Slovenije, regionalna zasnova prostorskega razvoja in strategija prostorskega razvoja občine. Izvedbeni prostorski akti so državni in občinski lokacijski načrt ter prostorski red občine.
(2) Prostorski akti ne smejo biti med seboj v nasprotju. Če sta za isto območje sprejeta dva ali več prostorskih aktov iste vrste, se uporablja tisti, ki je bil sprejet kasneje.
(3) Občinski prostorski akti ne smejo biti v nasprotju z državnimi in skupnimi prostorskimi akti. Na območju, kjer je občinski akt v nasprotju z državnim oziroma skupnim prostorskim aktom, se uporablja državni oziroma skupni prostorski akt.
(4) Izvedbeni prostorski akti ne smejo spreminjati odločitev strateških prostorskih aktov.
Sedmi del: NADZORSTVO IN KAZENSKE DOLOČBE
162. člen
(nadzorstvo)
(1) Nadzorstvo nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, ki se nanašajo na geodetske storitve (163. člen), opravljajo geodetski inšpektorji inšpektorata v sestavi ministrstva za prostor.
(2) Nadzorstvo nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, ki se nanašajo na ravnanja prostorskih načrtovalcev (165. in 166. člen), opravljajo gradbeni inšpektorji, ki izpolnjujejo pogoje za pooblaščenega prostorskega načrtovalca.
164. člen
(prekrški odgovornih oseb javne uprave)
(1) Z denarno kaznijo od 90.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba ministrstva, organa v njegovi sestavi oziroma upravnega organa občine ali druge lokalne skupnosti:
1. če potrdi strategijo prostorskega razvoja občine oziroma prostorski red občine, ki ni v skladu z zahtevami iz tretjega odstavka 69. člena tega zakona,
2. če objavi in izvaja prostorski akt v nasprotju s 70. in 71. členom tega zakona,
3. če izda lokacijsko informacijo v nasprotju s prostorskim aktom (80. člen tega zakona),
4. če ne vodi zbirk podatkov v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi,
5. če ne zagotovi zbirnih podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture.
(2) Z denarno kaznijo od 90.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba občine oziroma odgovorna oseba nosilca javnih pooblastil, če ministrstvu za prostor oziroma organom v njegovi sestavi ne posreduje aktov in drugih predpisov v skladu s 148. členom tega zakona.
(3) Z denarno kaznijo od 90.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje občinski urbanist, če v občini, kjer dela, nastopa kot izdelovalec predlogov prostorskih aktov ali če izdeluje projektno dokumentacijo, na podlagi katere se v občini, za katero nastopa kot občinski urbanist, gradi objekt (tretji odstavek 161. člena).
165. člen
(prekrški prostorskega načrtovalca)
(1) Z denarno kaznijo od 300.000 do 3.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki po določbah tega zakona nastopa kot prostorski načrtovalec:
1. če kot domača pravna ali fizična oseba opravlja dejavnost prostorskega načrtovanja, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev (158. člen);
2. če kot tuja pravna oseba ali njena podružnica opravlja dejavnost prostorskega načrtovanja, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev (prvi odstavek 160. člena)
3. če ne imenuje odgovornega vodje oziroma če za odgovornega vodjo imenuje posameznika, ki ne izpolnjuje pogojev za odgovornega vodjo (159. člen);
4. če za odgovornega vodjo imenuje posameznika, ki je tuja fizična oseba in ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev (drugi odstavek 160. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 300.000 do 1.500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot prostorski načrtovalec in stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 60.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba prostorskega načrtovalca, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
171. člen
(veljavnost občinskih prostorskih aktov)
(1) Prostorske sestavine občinskega dolgoročnega plana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana za obdobje od 1986 leta do leta 1990 (v nadaljnjem besedilu: prostorske sestavine) veljajo največ tri leta po uveljavitvi strategije prostorskega razvoja Slovenije.
(2) Do uveljavitve strategije prostorskega razvoja Slovenije lahko občine pripravljajo in sprejemajo spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin občine v skladu s prostorskim planom Slovenije.
(3) Postopki o pripravi in sprejemu sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se nadaljujejo in končajo po določbah tega zakona, pri čemer se ne uporabljajo določbe o prostorski konferenci.
(4) Občine pričnejo s pripravo strategije prostorskega razvoja občine po uveljavitvi strategije prostorskega razvoja Slovenije, s pripravo prostorskega reda občine pa po uveljavitvi prostorskega reda Slovenije v skladu s tem zakonom in ju morajo sprejeti najkasneje v 3 letih po sprejemu strategije prostorskega razvoja Slovenije.
172. člen
(ugotavljanje skladnosti)
(1) Določbe 69., 70. in 71. člena tega zakona se pričnejo uporabljati po sprejemu strategije prostorskega razvoja občine.
(2) Do uveljavitve strategije prostorskega razvoja Slovenije vlada ugotavlja usklajenost osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin z obveznimi izhodišči iz prostorskega plana Slovenije. O morebitni neusklajenosti občino obvesti najkasneje v 45 dneh in ji naloži odpravo ugotovljenih neskladij.
(3) Če občina osnutka prostorskih sestavin ne pošlje vladi oziroma če sprejme neusklajene prostorske sestavine, le te niso podlaga za pripravo izvedbenih aktov in za druge ukrepe po tem zakonu.
173. člen
(veljavnost prostorskih ureditvenih pogojev)
(1) Prostorski ureditveni pogoji iz 25. člena ZUN prenehajo veljati z dnem uveljavitve prostorskega reda občine, najkasneje pa tri leta po uveljavitvi strategije prostorskega razvoja Slovenije.
(2) Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za prostorske ureditvene pogoje iz 16. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/93 in 47/93, v nadaljnjem besedilu: ZUN-ČG), ki do dne uveljavitve tega zakona še niso sprejeti. (sanacijski PUPi)
(3) Prostorski ureditveni pogoji iz prejšnjega odstavka, ki do uveljavitve tega zakona niso sprejeti, se sprejmejo kot sestavina prostorskega reda Slovenije.
175. člen
(občinski prostorski izvedbeni akti - dokončanje začetih postopkov)
Začeti postopki za sprejem oziroma spremembe in dopolnitve občinskih prostorskih izvedbenih aktov se po uveljavitvi tega zakona nadaljujejo in končajo po določbah tega zakona, pri čemer se ne upoštevajo določbe o prostorski konferenci.
176. člen
(prostorski izvedbeni akti - drugi predpisi)
Z dnem uveljavitve tega zakona se za prostorske planske akte, ki jih navajajo drugi predpisi, štejejo, v skladu z 21. členom tega zakona, strateški prostorski akti, za prostorske izvedbene akte (PIA) pa izvedbeni prostorski akti.
Z A K O N O GRADITVI OBJEKTOV (uradno prečiščeno besedilo)
(ZGO-1-UPB1)
Uradni list RS 102/2004 z dne 21. 9. 2004
Peti del:
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
1. Opravljanje inšpekcijskega nadzorstva
145. člen
(obseg inšpekcijskega nadzorstva)
Gradbeni inšpektor v okviru inšpekcijskega nadzorstva nadzoruje zlasti:
– ali so bili pri prostorskem načrtovanju upoštevani predpisi s področja urejanja prostora;
– ali so bili pri projektiranju upoštevani predpisi s področja graditve objektov;
– ali so izpolnjeni pogoji za začetek gradnje oziroma drugih del po tem zakonu;
– ali se gradnja izvaja skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem;
– ali se objekti gradijo ter ali so zgrajeni in vzdrževani tako, da zagotavljajo zanesljivost in izpolnjujejo bistvene zahteve po tem zakonu;
– ali so izpolnjeni pogoji za začetek uporabe objektov po tem zakonu;
– ali udeleženci pri graditvi objektov, ko opravljajo dejavnost prostorskega načrtovanja, projektiranja, revidiranja, gradnje in gradbenega nadzora, izpolnjujejo pogoje, določene s tem zakonom.
ZUREP-1
Sedmi del: NADZORSTVO IN KAZENSKE DOLOČBE
162. člen
(nadzorstvo)
(1) Nadzorstvo nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, ki se nanašajo na geodetske storitve (163. člen), opravljajo geodetski inšpektorji inšpektorata v sestavi ministrstva za prostor.
(2) Nadzorstvo nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, ki se nanašajo na ravnanja prostorskih načrtovalcev (165. in 166. člen), opravljajo gradbeni inšpektorji, ki izpolnjujejo pogoje za pooblaščenega prostorskega načrtovalca.
163. člen
(prekrški v zvezi z geodetskimi storitvami)
(1) Z denarno kaznijo od 300.000 do 3.000.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba oziroma samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah predpisov o geodetski dejavnosti nastopa kot geodetsko podjetje, če izvaja parcelacijo v nasprotju s parcelacijskim načrtom ali v nasprotju z načrtom novih parcel iz pogodbene komasacije (131. člen tega zakona), kakor tudi, če izdela parcelacijski načrt v nasprotju s prostorskim redom občine.
(2) Z denarno kaznijo od 90.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba geodetskega podjetja, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
164. člen
(prekrški odgovornih oseb javne uprave)
(1) Z denarno kaznijo od 90.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba ministrstva, organa v njegovi sestavi oziroma upravnega organa občine ali druge lokalne skupnosti:
6. če potrdi strategijo prostorskega razvoja občine oziroma prostorski red občine, ki ni v skladu z zahtevami iz tretjega odstavka 69. člena tega zakona,
7. če objavi in izvaja prostorski akt v nasprotju s 70. in 71. členom tega zakona,
8. če izda lokacijsko informacijo v nasprotju s prostorskim aktom (80. člen tega zakona),
9. če ne vodi zbirk podatkov v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi,
10. če ne zagotovi zbirnih podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture.
(2) Z denarno kaznijo od 90.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba občine oziroma odgovorna oseba nosilca javnih pooblastil, če ministrstvu za prostor oziroma organom v njegovi sestavi ne posreduje aktov in drugih predpisov v skladu s 148. členom tega zakona.
(3) Z denarno kaznijo od 90.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje občinski urbanist, če v občini, kjer dela, nastopa kot izdelovalec predlogov prostorskih aktov ali če izdeluje projektno dokumentacijo, na podlagi katere se v občini, za katero nastopa kot občinski urbanist, gradi objekt (tretji odstavek 161. člena).
165. člen
(prekrški prostorskega načrtovalca)
(1) Z denarno kaznijo od 300.000 do 3.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki po določbah tega zakona nastopa kot prostorski načrtovalec:
5. če kot domača pravna ali fizična oseba opravlja dejavnost prostorskega načrtovanja, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev (158. člen);
6. če kot tuja pravna oseba ali njena podružnica opravlja dejavnost prostorskega načrtovanja, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev (prvi odstavek 160. člena)
7. če ne imenuje odgovornega vodje oziroma če za odgovornega vodjo imenuje posameznika, ki ne izpolnjuje pogojev za odgovornega vodjo (159. člen);
8. če za odgovornega vodjo imenuje posameznika, ki je tuja fizična oseba in ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev (drugi odstavek 160. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 300.000 do 1.500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot prostorski načrtovalec in stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 60.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba prostorskega načrtovalca, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
166. člen
(prekrški odgovornega vodje)
Z denarno kaznijo od 90.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik:
1. če nastopa kot odgovorni vodja, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (159. člen);
2. če kot tuja fizična oseba nastopa kot odgovorni vodja, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev (160. člen).
Zakon o graditvi objektov (ZGO-1-UPB1) (uradno prečiščeno besedilo), stran 12358. Uradni list RS 102/2004 z dne 21. 9. 2004
Peti del:
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
1. Opravljanje inšpekcijskega nadzorstva
144. člen (pogoji za opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora)
Za gradbenega inšpektorja je lahko imenovan posameznik, ki poleg splošnih pogojev za delo v državni upravi izpolnjuje še naslednje pogoje:
1. da ima univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo s področja gradbeništva ali arhitekture,
2. da ima poleg univerzitetne izobrazbe še najmanj tri leta delovnih izkušenj s področja graditve objektov oziroma poleg visoke strokovne izobrazbe še najmanj pet let takšnih delovnih izkušenj in
3. da ima opravljen strokovni izpit za inšpektorja ali strokovni izpit iz upravnega postopka, s tem, da mora inšpektor, ki ima opravljen le strokovni izpit iz upravnega postopka, v roku enega leta od dneva imenovanja opraviti tudi strokovni izpit za inšpektorja.
145. člen (obseg inšpekcijskega nadzorstva)
Gradbeni inšpektor v okviru inšpekcijskega nadzorstva nadzoruje zlasti:
– ali so bili pri prostorskem načrtovanju upoštevani predpisi s področja urejanja prostora;
– ali so bili pri projektiranju upoštevani predpisi s področja graditve objektov;
– ali so izpolnjeni pogoji za začetek gradnje oziroma drugih del po tem zakonu;
– ali se gradnja izvaja skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem;
– ali se objekti gradijo ter ali so zgrajeni in vzdrževani tako, da zagotavljajo zanesljivost in izpolnjujejo bistvene zahteve po tem zakonu;
– ali so izpolnjeni pogoji za začetek uporabe objektov po tem zakonu;
– ali udeleženci pri graditvi objektov, ko opravljajo dejavnost prostorskega načrtovanja, projektiranja, revidiranja, gradnje in gradbenega nadzora, izpolnjujejo pogoje, določene s tem zakonom.
146. člen (vodenje inšpekcijskega postopka)
(1) Vodenje inšpekcijskega postopka, izrekanje ukrepov in vročanje inšpekcijskih odločb se šteje za nujne ukrepe v javnem interesu v smislu ZUP, zato se odločba lahko izda v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. Odločba se lahko izda ustno.
(2) Za kraj vročanja in mesto, na katerem se pusti obvestilo o poskusu vročanja, se šteje tudi gradbišče, objekt oziroma kraj izvajanja del, v zvezi s katerim se vodi postopek.
(3) Zoper odločbo gradbenega inšpektorja je dovoljena pritožba v osmih dneh od dneva vročitve. Pritožba zoper inšpekcijsko odločbo ne zadrži njene izvršitve.
147. člen (prisilna izvršba inšpekcijskih ukrepov)
Prisilna izvršba inšpekcijskih ukrepov, izdanih v skladu z določbami tega zakona, se opravlja po določbah ZUP, če ta zakon ne določa drugače.
148. člen (izvajanje prisilne izvršbe inšpekcijskih ukrepov)
(1) Kadar gradbeni inšpektor določi način izvršbe s prisilitvijo, znašajo denarne kazni:
1. v primeru zahtevnega objekta in nelegalnega kopa:
– če je zavezanec pravna oseba, v višini od 30,000.000 tolarjev do 50,000.000 tolarjev;
– če je zavezanec samostojni podjetnik posameznik, v višini od 15,000.000 tolarjev do 30,000.000 tolarjev;
– če je zavezanec fizična oseba, v višini od 500.000 tolarjev do 1,500.000 tolarjev;
2. v primeru manj zahtevnega objekta:
– če je zavezanec pravna oseba, v višini od 10,000.000 tolarjev do 20,000.000 tolarjev;
– če je zavezanec samostojni podjetnik posameznik, v višini od 5,000.000 tolarjev do 20,000.000 tolarjev;
– če je zavezanec fizična oseba, v višini od 300.000 tolarjev do 1,000.000 tolarjev;
3. v primeru enostavnega objekta:
– če je zavezanec pravna oseba, v višini od 2,000.000 tolarjev do 10,000.000 tolarjev;
– če je zavezanec samostojni podjetnik posameznik, v višini od 1,000.000 tolarjev do 5,000.000 tolarjev;
– če je zavezanec fizična oseba, v višini od 100.000 tolarjev do 500.000 tolarjev.
(2) Vse kasnejše kazni za prisilitev zavezanca, ki kljub izrečenim kaznim ne izpolni svoje obveznosti, se izrekajo, vse dokler seštevek denarnih kazni ne doseže desetkratnega zneska iz prejšnjega odstavka.
(3) Kadar je z inšpekcijsko odločbo odrejena odstranitev že zgrajenega objekta ali dela objekta, vzpostavitev prejšnjega stanja ali drugačna sanacija zemljišča, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, se v odločbi inšpekcijskega zavezanca opozori na to, da se bo v primeru neizpolnitve odrejene obveznosti začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah.
149. člen (zastavna pravica in izvajanje denarnih izvršb)
(1) Republika Slovenija ima v zavarovanje svoje terjatve iz naslova vseh stroškov, nastalih v inšpekcijskem postopku pri nedovoljenih gradnjah pod inšpekcijskim ukrepom, kakor tudi kazni in nadomestil, določenih oziroma odmerjenih na podlagi tega zakona, do celotnega poplačila zakonito zastavno pravico na vseh nepremičninah zavezanca.
(2) Vse odločbe, sodbe in druge izvršljive akte, ki so podlaga za terjatve iz prejšnjega odstavka, pristojni organi pošiljajo pristojnemu sodišču, ki zastavno pravico v zemljiško knjigo vpisuje po uradni dolžnosti.
(3) Vse denarne izvršbe inšpekcijskih ukrepov ter drugih odločb in sklepov, izdanih na podlagi tega zakona v zvezi s plačili kazni in nadomestil, določenih oziroma odmerjenih na podlagi tega zakona, izvršuje tista pristojna davčna uprava, na katere območju ima inšpekcijski zavezanec stalno prebivališče.
2. Inšpekcijski ukrepi
150. člen (splošni inšpekcijski ukrepi)
(1) Pristojni gradbeni inšpektor z odločbo:
1. odredi, da se nepravilnosti, ki jih ugotovi v zvezi z objektom ali gradnjo in vzdrževanjem, odpravijo v roku, ki ga določi;
2. odredi, da se ustavi nadaljnja gradnja, če se ne odpravijo ugotovljene nepravilnosti v roku, ki ga je določil;
3. prepove uporabo objekta:
– ki se uporablja brez uporabnega dovoljenja;
– ki se mu spremeni namembnost brez gradbenega dovoljenja;
4. prepove vgrajevanje:
– gradbenih proizvodov, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev, ali
– materialov oziroma mineralnih surovin, za katere ne obstoji dokazilo, da so iz legalnega kopa.
(2) Pristojni gradbeni inšpektor mora o svojih ugotovitvah iz 4. točke prejšnjega odstavka brez odlašanja obvestiti pristojnega tržnega inšpektorja.
151. člen (posebni pogoji za začasno odložitev inšpekcijskega ukrepa)
(1) Če je investitor začel z gradnjo pred pravnomočnostjo gradbenega dovoljenja, vendar po njegovi dokončnosti in se je gradbeno dovoljenje v celoti ali delno odpravilo zaradi odprave izvedbenega prostorskega akta v postopku za presojo ustavnosti in zakonitosti in če investitor v ponovnem postopku ne pridobi gradbenega dovoljenja, ravna pristojni gradbeni inšpektor tako, kot je to določeno s 152. členom tega zakona.
(2) Če je investitor začel z gradnjo pred pravnomočnostjo gradbenega dovoljenja, vendar po njegovi dokončnosti in se je gradbeno dovoljenje v celoti ali delno odpravilo oziroma izreklo za nično zaradi razlogov, ki niso v odpravi izvedbenega prostorskega akta in če investitor v ponovnem postopku ne pridobi gradbenega dovoljenja, ravna pristojni gradbeni inšpektor tako, kot je to določeno s 152. členom tega zakona.
152. člen (inšpekcijski ukrepi pri nelegalni gradnji)
V primeru nelegalne gradnje pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna.
153. člen (inšpekcijski ukrepi pri neskladni gradnji)
(1) V primeru neskladne gradnje, ki se izvaja v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se takšna gradnja ustavi, dokler investitor ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja oziroma prepove uporabo objekta oziroma tistega njegovega dela, ki se uporablja v nasprotju s pogoji iz gradbenega dovoljenja, dokler investitor ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja in novega uporabnega dovoljenja.
(2) Investitor gradnje, ki se je izvajala v nasprotju z gradbenim dovoljenjem in je zato pristojni gradbeni inšpektor odredil njeno ustavitev, mora za spremembo gradbenega dovoljenja zaprositi v enem mesecu po izrečenem ukrepu, z gradnjo pa lahko nadaljuje šele po dokončnosti takšnega dovoljenja. Če investitor ne zaprosi za spremembo gradbenega dovoljenja v enem mesecu po izrečenem ukrepu, ali če pristojni upravni organ za gradbene zadeve njegovo zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja pravnomočno zavrne ali zavrže, odredi pristojni gradbeni inšpektor, da se tisti del objekta, ki je bil zgrajen v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, na investitorjeve stroške odstrani ter vzpostavi stanje, določeno v gradbenem dovoljenju.
(3) Lastnik objekta oziroma njegovega dela, ki se je uporabljal v nasprotju s pogoji iz gradbenega dovoljenja in je zato pristojni gradbeni inšpektor prepovedal njegovo uporabo, mora za spremembo gradbenega dovoljenja zaprositi v enem mesecu po izrečenem ukrepu, z uporabo takšnega objekta oziroma njegovega dela pa lahko začne šele, ko zanj pridobi dokončno uporabno dovoljenje. Če lastnik objekta oziroma dela objekta za spremembo gradbenega dovoljenja ne zaprosi v enem mesecu po izrečenem ukrepu, in če lastnik objekta oziroma dela objekta sicer pridobi spremenjeno gradbeno dovoljenje, ne pridobi pa novega uporabnega dovoljenja, ali če pristojni upravni organ za gradbene zadeve zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja pravnomočno zavrne ali zavrže, odredi pristojni gradbeni inšpektor, da se v tistem delu objekta, ki se je uporabljal v nasprotju s pogoji iz gradbenega dovoljenja, na lastnikove stroške vzpostavi stanje, določeno v gradbenem dovoljenju.
154. člen (inšpekcijski ukrepi pri nevarni gradnji)
V primeru nevarne gradnje pristojni gradbeni inšpektor ustavi gradnjo oziroma prepove uporabo takšnega objekta ter odredi, da se na objektu oziroma delu objekta v roku, ki ga določi, izvedejo nujna vzdrževalna dela, ali pa da se objekt ustrezno obnovi ali odstrani.
155. člen (inšpekcijski ukrepi pri nelegalnih kopih)
V primeru nelegalnega kopa pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se vsa dela takoj ustavijo, ter da se kop v določenem roku vzpostavi v prejšnje stanje ali drugače sanira zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, in sicer na investitorjeve stroške, če investitorja ni mogoče odkriti, pa na stroške lastnika zemljišča, na katerem je takšen kamnolom, gramoznica oziroma peskokop.
156. člen (inšpekcijski ukrepi v zvezi s posebnimi primeri uporabnih dovoljenj)
(1) Pristojni gradbeni inšpektor z odločbo odredi, da se pridobi uporabno dovoljenje za objekt, ki se uporablja, pa zanj takšno dovoljenje še ni bilo izdano, če ugotovi, da je to objekt, ki je bil potreben zaradi grozečih naravnih in drugih nesreč oziroma zato, da so se preprečile oziroma zmanjšale njihove posledice.
(2) Investitor oziroma lastnik objekta mora vložiti zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja v skladu z določbami prvega odstavka in predložiti ustrezno dokazilo iz drugega odstavka 101. člena tega zakona in sicer najpozneje v enem letu po izdanem ukrepu iz prejšnjega odstavka.
(3) Če investitor oziroma lastnik v roku iz prejšnjega odstavka ne vloži zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja ali če pristojni upravni organ za gradbene zadeve izdajo uporabnega dovoljenja zavrne ali zavrže, odredi pristojni gradbeni inšpektor s pisno odločbo, da se objekt ali del objekta na investitorjeve oziroma lastnikove stroške odstrani in vzpostavi prejšnje stanje.
3. Druge sankcije
157. člen (nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora)
(1) Investitor oziroma lastnik nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti pa lastnik zemljišča, na katerem je takšna gradnja oziroma objekt, je dolžan plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora.
(2) Vrsta in stopnja degradacije in uzurpacije prostora se ugotavljata glede na vrsto in obseg nedovoljene gradnje, posledice takšne gradnje oziroma objekta na možnosti s prostorskimi akti opredeljene namenske rabe prostora in glede na območje, na katerem je bila izvedena ali se izvaja takšna gradnja oziroma stoji takšen objekt.
(3) Kriterije za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in način njegovega plačila z uredbo določi Vlada Republike Slovenije.
(4) Sredstva, dobljena z vplačili nadomestil za degradacijo in uzurpacijo prostora, so v višini 50% prihodek proračuna tiste občine, na katere območju je nedovoljena gradnja, in v višini 50% prihodek državnega proračuna.
(5) Inšpekcijski zavezanec plača nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora na podlagi odločbe, ki jo izda pristojni upravni organ za gradbene zadeve po uradni dolžnosti, kadar v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja ali spremembe gradbenega dovoljenja ugotovi, da se ta nanaša na določeno vrsto nedovoljene gradnje, ali ko mu pristojni gradbeni inšpektor pošlje odločbo, ki jo je izdal na podlagi določb od 152. do vključno 155. člena tega zakona.
(6) Če investitor vloži zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za nedovoljeno gradnjo oziroma za izdajo spremembe gradbenega dovoljenja zaradi nedovoljene gradnje, se njegova zahteva zavrne, če pred izdajo gradbenega dovoljenja ne predloži potrdila o plačanem nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo prostora.
158. člen (posebne prepovedi)
(1) V zvezi z gradnjo, objektom ali delom objekta, glede katerih je po določbah tega zakona izrečen inšpekcijski ukrep zaradi nedovoljene gradnje, so prepovedana vsa za legalne gradnje, legalne objekte in legalne kope sicer dovoljena ali predpisana dejanja, zlasti pa:
1. izvedba komunalnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture,
2. vpisi in spremembe vpisov v zemljiški knjigi,
3. njegova uporaba ali opravljanje gospodarskih ali drugih dejavnosti v njem,
4. promet z njimi ali z zemljiščem, na katerem je in
5. sklepanje drugih pravnih poslov, kot sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov med živimi.
(2) Prepovedi iz prejšnjega odstavka so obvezna sestavina odločbe, s katero se izreče inšpekcijski ukrep po določbah od 152. do vključno 155. člena tega zakona.
(3) Če je gradnja, glede katere je po določbah tega zakona izrečen inšpekcijski ukrep zaradi nedovoljene gradnje, na določeno vrsto gospodarske javne infrastrukture že priključena, pristojni gradbeni inšpektor z odločbo tudi naloži upravljalcu takšne infrastrukture, da izvrši odklop. Če je gradnja, glede katere je po določbah tega zakona izrečen inšpekcijski ukrep zaradi nedovoljene gradnje, priklopljena preko legalne gradnje oziroma legalnega kopa, se odklopi tudi takšna legalna gradnja oziroma kop.
(4) Prepovedi iz prvega odstavka ne veljajo, če so prepovedana dejanja potrebna zaradi izvršitve izrečenih inšpekcijskih ukrepov.
159. člen (vpis zaznambe prepovedi in možnost izbrisa)
(1) Odločbo, s katero se izreče inšpekcijski ukrep po določbah od 152. do vključno 155. člena tega zakona, pristojni gradbeni inšpektor nemudoma pošlje pristojnemu sodišču, to pa po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo v njej vsebovanih odredb in prepovedi ter ugotovljenih bremen po določbah tega zakona.
(2) Zaznamba iz prejšnjega odstavka se izbriše iz zemljiške knjige na predlog pristojnega gradbenega inšpektorja, lahko pa tudi na predlog inšpekcijskega zavezanca, če predlogu priloži potrdilo pristojnega gradbenega inšpektorja o izvršeni odločbi ali pravnomočno gradbeno dovoljenje.
160. člen (označitev izrečenega inšpekcijskega ukrepa)
Na nedovoljeni gradnji pod inšpekcijskim ukrepom lahko pristojni gradbeni inšpektor na ustrezen način označi prepoved nadaljevanja gradnje oziroma uporabe, priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo ter postavi ustrezne znake za pečatenje ter merilne in druge kontrolne naprave in opremo, s katerimi je mogoče ugotavljati kršitev prepovedi, izrečenih z inšpekcijsko odločbo.
161. člen (varstveni ukrep odvzema predmetov)
(1) V primeru gradnje, glede katere je po določbah tega zakona izrečen inšpekcijski ukrep za nedovoljeno gradnjo, se poleg kazni za prekršek po določbah tega zakona in drugih ukrepov po določbah zakona o prekrških obvezno izreče tudi varstveni ukrep odvzema predmetov, namenjenih za izvajanje del tudi tedaj, kadar niso last storilca ali kadar z njimi ne razpolaga oseba, ki je storila prekršek.
(2) Šteje se, da so bili predmeti namenjeni za prekršek, če se nahajajo na gradbišču, na katerem se izvaja takšna nedovoljena gradnja oziroma v kamnolomu, gramoznici ali peskokopu in gre za gradbene proizvode, material, orodja, strojni park, stroje ali priprave in podobno, ki so ali bi lahko služile za nadaljevanje izvajanja takšne gradnje.
(3) Zaseg predmetov iz prejšnjega odstavka odredi pristojni gradbeni inšpektor z odločbo.
(4) Pritožba zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ne zadrži izvršitve.
162. člen (izvršba inšpekcijskega ukrepa po drugih osebah)
Za opravljanje izvršbe inšpekcijskih ukrepov in zasegov predmetov iz prejšnjega člena po drugi osebi se izberejo izvajalci v skladu z zakonom, ki ureja javna naročila.
Šesti del:
KAZENSKE DOLOČBE
163. člen (zastaranje prekrškov)
Prekrški pravnih in fizičnih oseb, ki jih v zvezi z graditvijo objektov določajo kazenske določbe tega dela zakona, zastarajo v dveh letih.
164. člen (prekrški investitorja)
(1) Z denarno kaznijo od 300.000 do 7,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki po določbah tega zakona nastopa kot investitor:
1. če se na podlagi njegovega naročila gradi enostavni objekt, pa pred začetkom del ni pridobil lokacijske informacije (tretji odstavek 3. člena);
2. če se na podlagi njegovega naročila brez predhodne pridobitve lokacijske informacije postavlja urbana oprema, pa pred pričetkom njene postavitve ni pridobil soglasja lastnika javne površine, na katero se postavlja (peti odstavek 3. člena);
3. če se na podlagi njegovega naročila izvajajo dela v zvezi s spremembo rabe, pa pred začetkom del ni pridobil lokacijske informacije (tretji odstavek 4. člena);
4. če uporablja ali da v uporabo objekt, ki je bil zgrajen ali rekonstruiran na podlagi gradbenega dovoljenja, brez uporabnega dovoljenja (prvi odstavek 5. člena);
5. če uporablja ali da v uporabo objekt z namenom poskusnega obratovanja, pa zanj ni bila pridobljena dokončna odločba o dovolitvi poskusnega obratovanja (tretji odstavek 5. člena);
6. če pred začetkom investicijskih vzdrževalnih del, ki se opravljajo na zunanjščini objekta, ki meji na javno površino ali objektu, ki je varovan v skladu s predpisi o varstvu kulturne dediščine, ni pridobil lokacijske informacije (drugi odstavek 6. člena);
7. če ne poskrbi, da objekt v javni rabi, katerega investitor je in ki se uporablja, ne zagotavlja funkcionalno oviranim osebam dostop, vstop in uporabo brez grajenih in komunikacijskih ovir (17. člen);
8. če za odgovornega vodjo projektov ne imenuje enega izmed odgovornih projektantov, ki jih je določil projektant, ali če pred začetkom gradnje ne poskrbi za strokovno nadzorstvo nad gradnjo (prvi odstavek 27. člena);
9. če poveri izdelavo projektne dokumentacije osebi, ki ne izpolnjuje pogojev za projektanta (28. člen);
10. če poveri gradnjo osebi, ki ne izpolnjuje pogojev za izvajalca (29. člen);
11. če poveri gradbeni nadzor osebi, ki ne izpolnjuje pogojev za nadzornika (30. člen);
12. če poveri revizijo projektne dokumentacije osebi, ki ne izpolnjuje pogojev za revidenta (31. člen);
13. če gradbeni nadzor poveri osebi, ki nastopa kot izvajalec gradnje nad katero opravlja nadzor ali je v kakršnikoli drugi medsebojni poslovni povezavi z izvajalcem (drugi odstavek 34. člena);
14. če revizijo projektne dokumentacije poveri osebi, ki v zvezi z objektom, za katerega opravlja revizijo, nastopa kot projektant ali izvajalec (tretji odstavek 34. člena);
15. če izdelavo projektne dokumentacije in gradbeni nadzor poveri isti osebi, pri čemer ta oseba hkrati izvaja gradnjo na objektu, za katerega je izdelal projektno dokumentacijo, ali če izdelavo projektne dokumentacije in gradbeni nadzor poveri različnim osebam, ki sta v medsebojni poslovni povezavi, ali če sta odgovorni vodja projektiranja in odgovorni nadzornik v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v zakonski zvezi ali živita v izvenzakonski skupnosti (četrti odstavek 34. člena);
16. če pri istem objektu nastopa kot projektant in izvajalec oziroma izvaja dela za lastne potrebe ali za trg in gradbeni nadzor poveri izvajalcu, ki izvaja gradnjo na istem objektu oziroma, ki je s takšnim investitorjem v medsebojni poslovni povezavi (peti odstavek 34. člena);
17. če pri gradnji nastopa kot nadzornik in na istem objektu hkrati nastopa kot projektant ali izvajalec (šesti odstavek 34. člena);
18. če pri gradnji nastopa kot revident in v tem primeru na objektu, za katerega je opravil revizijo projektne dokumentacije, hkrati nastopa kot projektant, izvajalec ali nadzornik (sedmi odstavek 34. člena);
19. če za izbiro najboljše strokovne rešitve ne organizira javnega natečaja, čeprav tako določa zakon, prostorski akt ali drug predpis (prvi odstavek 43. člena);
20. če organizira javni natečaj v nasprotju z določbami tega zakona (drugi odstavek 43. člena);
21. če izdelave projektne dokumentacije najprej ne ponudi avtorju izbrane natečajne rešitve, če ta izpolnjuje pogoje za projektanta (četrti odstavek 43. člena);
22. če ne zagotovi pogodbenega sodelovanja avtorja izbrane natečajne rešitve na predpisani način (peti odstavek 43. člena);
23. če v primerih, predpisanih z zakonom, ne poskrbi za revizijo projektne dokumentacije (prvi odstavek 53. člena);
24. če v primeru, ko pri gradnji na enem gradbišču sodeluje več izvajalcev, izmed odgovornih vodij del, ki so jih določili izvajalci, ne imenuje odgovornega vodjo gradbišča (drugi odstavek 76. člena);
25. če ne poskrbi za predpisan načrt organizacije gradbišča in za izdelavo varnostnega načrta ter za ustrezno ureditev gradbišča (drugi odstavek 82. člena);
26. če ne poskrbi za predpisano označitev gradbišča s tablo (tretji odstavek 82. člena);
27. če pravočasno ne zagotovi predpisanega gradbenega nadzora (prvi odstavek 85. člena);
28. če ne zagotovi strokovnega nadzorstva nad poskusnim obratovanjem (drugi odstavek 98. člena);
29. če v predpisanem roku pri geodetskem podjetju ne naroči projekta za vpis v uradne evidence, v primeru gradnje za trg pa tudi ne poskrbi za vpis objekta v zemljiški kataster, v primeru stavbe v kataster stavb in v primeru objekta gospodarske javne infrastrukture tudi v kataster gospodarske javne infrastrukture (prvi odstavek 105. člena);
30. če na predpisani način ne hrani projektov, na podlagi katerih je bil objekt zgrajen oziroma rekonstruiran, dokler objekt stoji (prvi odstavek 107. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 50.000 do 130.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik kot investitor, če stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 300.000 do 4,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot investitor in stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo od 30.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
165. člen (prekrški projektanta)
(1) Z denarno kaznijo od 600.000 do 7,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki po določbah tega zakona nastopa kot projektant:
1. če opravlja dejavnost projektiranja, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za projektanta (28. člen);
2. če pred začetkom opravljanja dejavnosti in ves čas svojega poslovanja nima zavarovane svoje odgovornosti za škodo (33. člen);
3. če v zvezi z istim objektom nastopa hkrati kot projektant, nadzornik in izvajalec oziroma če v zvezi z istim objektom nastopa hkrati kot projektant in izvajalec in je z nadzornikom v medsebojni poslovni povezavi (četrti odstavek 34. člena);
4. če uporabi projektno dokumentacijo, na podlagi katere je bil zgrajen objekt, za gradnjo ali rekonstrukcijo drugega objekta, pa ni pridobil soglasja investitorja oziroma projektanta, ki jo je izdelal (tretji odstavek 37. člena);
5. če prevzame v izdelavo projektno dokumentacijo in za načrte, ki sestavljajo projekt, ne imenuje odgovornih projektantov (prvi odstavek 45. člena);
6. če za odgovornega projektanta imenuje posameznika, ki ne izpolnjuje pogojev za odgovornega projektanta (drugi odstavek 45. člena);
7. če za odgovornega projektanta imenuje posameznika, ki je tuja fizična oseba in ne izpolnjuje pogojev za odgovornega projektanta (46. člen);
8. če ne zagotovi, da se pristojne soglasodajalce v predpisanih primerih in na predpisan način pozove k podaji pogojev oziroma soglasij k projektni dokumentaciji, ki jo je izdelal (drugi odstavek 50. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 500.000 do 4,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot projektant in posameznik, ki opravlja dejavnost arhitekturnega oziroma krajinsko-arhitekturnega projektiranja samostojno in stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 60.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba projektanta, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo od 500.000 do 4,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki opravlja dejavnost arhitekturnega oziroma krajinsko-arhitekturnega projektiranja samostojno in stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
166. člen (prekrški odgovornega vodje projekta)
Z denarno kaznijo od 100.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot odgovorni vodja projekta:
1. če nastopa kot odgovorni vodja projekta, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega projektanta (drugi odstavek 45. člena);
2. če kot tuja fizična oseba nastopa kot odgovorni vodja projekta, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega projektanta (46. člen);
3. če vseh zaključenih sestavin projekta, ki ga je izdelal, ne potrdi s svojo identifikacijsko številko in s podpisom (drugi odstavek 47. člena).
167. člen (prekrški odgovornega projektanta)
Z denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot odgovorni projektant:
1. če nastopa kot odgovorni projektant, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega projektanta (drugi odstavek 45. člena);
2. če kot tuja fizična oseba nastopa kot odgovorni projektant, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega projektanta (46. člen);
3. če načrta, ki ga je izdelal, ne potrdi s svojim podpisom in identifikacijsko številko na vseh zaključenih sestavinah načrta (prvi odstavek 47. člena);
4. če pri projektiranju ne upošteva temeljnih zahtev projektiranja (48. člen);
5. če pri projektiranju ne upošteva posebnih zahtev projektiranja (49. člen).
168. člen (prekrški soglasodajalcev)
(1) Z denarno kaznijo od 300.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba ali organ, ki po določbah tega zakona nastopa kot soglasodajalec:
1. če za projektne pogoje, ki jih določi, ne zaračuna samo materialne stroške, ki jih je imel v zvezi z njihovo pripravo, ob izstavitvi računa pa tudi ne navede določbe zakona oziroma predpisa, izdanega na podlagi zakona, v katerih ima podlago, da za takšne projektne pogoje lahko takšne stroške zaračuna ali če v računu samem takšnih stroškov ne specificira (prvi odstavek 51. člena);
2. če kot soglasodajalec nastopa državni organ ali upravljalec objekta državne gospodarske javne infrastrukture oziroma zavarovanega objekta ali območja po predpisih o varstvu kulturne dediščine oziroma ohranjanja narave, pa za določitev projektnih pogojev izstavi račun za plačilo materialnih stroškov (drugi odstavek 51. člena);
3. če za izdajo soglasja zaračuna takso v višini, višji od predpisane (tretji odstavek 51. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 200.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot soglasodajalec in stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 60.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba soglasodajalca, če kot soglasodajalec nastopa pravna oseba oziroma predstojnik, če kot soglasodajalec nastopa državni ali občinski organ, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
169. člen (prekrški revidenta)
(1) Z denarno kaznijo od 1,000.000 do 7,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki po določbah tega zakona nastopa kot revident:
1. če opravlja revizijo projektne dokumentacije, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za revidenta (31. člen);
2. če pred začetkom opravljanja dejavnosti in ves čas svojega poslovanja nima zavarovane svoje odgovornosti za škodo (33. člen);
3. če v zvezi z istim objektom, za katerega opravlja revizijo projektne dokumentacije, hkrati nastopa kot projektant ali izvajalec (tretji odstavek 34. člena);
4. če za revizijo posameznih načrtov ne imenuje odgovornega revidenta oziroma če za odgovornega revidenta imenuje posameznika, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev (drugi odstavek 53. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 1,000.000 do 4,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot revident in stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 150.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba revidenta, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
170. člen (prekrški odgovornega revidenta)
Z denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot odgovorni revident:
1. če nastopa kot odgovorni revident, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega revidenta (drugi odstavek 53. člena);
2. če pri reviziji projektne dokumentacije ne ravna na predpisan način (tretji odstavek 53. člena);
3. če ne izdela povzetka revizijskega poročila na predpisan način (četrti odstavek 53. člena);
4. če ne opremi revizijskega poročila na predpisan način (peti odstavek 53. člena).
171. člen (prekrški izvajalca)
(1) Z denarno kaznijo od 2,000.000 do 5,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki po določbah tega zakona nastopa kot izvajalec:
1. če pri gradnji objektov ne zagotovi neoviranega gibanja funkcionalno oviranih oseb (17. člen);
2. če opravlja dejavnost gradbeništva, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev za izvajalca (29. člen);
3. če pred začetkom opravljanja dejavnosti in ves čas svojega poslovanja nima zavarovane svoje odgovornosti za škodo (33. člen);
4. če takrat, ko prevzame gradnjo, ne imenuje odgovornega vodje del oziroma, če prevzame le določena dela, ne imenuje odgovornega vodje takšnih posameznih del (prvi odstavek 76. člena);
5. če imenuje odgovornega vodjo del, ki ne izpolnjuje pogojev, predpisanih s tem zakonom (prvi odstavek 77. člena);
6. če pri gradnji zahtevnega objekta imenuje odgovornega vodjo del, ki ne izpolnjuje pogojev, predpisanih s tem zakonom (drugi odstavek 77. člena);
7. če imenuje odgovornega vodjo posameznih del, ki ne izpolnjuje pogojev, predpisanih s tem zakonom (tretji odstavek 77. člena);
8. če pred začetkom gradnje novega objekta ne poskrbi za predpisano zakoličenje objekta (prvi odstavek 80. člena);
9. če o datumu in kraju zakoličenja pisno ne obvesti pristojnega upravnega organa za prostorske zadeve (četrti odstavek 80. člena);
10. če začne z gradnjo objekta, katerega zakoličenje ni bilo možno izvesti iz razlogov po prvem odstavku 81. člena in je pristojni upravni organ za gradbene zadeve izdajo soglasja za zakoličenje z odločbo zavrnil, pred začetkom gradnje pa ni bilo izdano spremenjeno gradbeno dovoljenje (tretji odstavek 81. člena);
11. če gradbišča ne uredi v skladu z varnostnim načrtom in izvajanja del ne organizira tako, da zaradi del niso ogroženi varnost objekta, življenje in zdravje ljudi, promet, sosedni objekti in okolje (drugi odstavek 82. člena);
12. če nima gradbišča označenega na predpisani način ali če na gradbišču ne razpolaga s predpisanimi dokumenti (tretji odstavek 82. člena);
13. če na gradbišču ne ravna v skladu s predpisanimi obveznostmi (83. člen);
14. če pri pregledu projekta za izvedbo ne opozori investitorja, projektanta in revidenta na morebitne ugotovljene pomanjkljivosti in ne zahteva njihove odprave oziroma če pri pregledu projekta za izvedbo ugotovi takšne napake, zaradi katerih bi lahko bila ogrožena varnost objekta, življenje in zdravje ljudi, promet, sosedni objekti ali okolje, investitor oziroma projektant pa kljub njegovemu opozorilu za odpravo teh napak ne poskrbi, takšnih napak ne javi pristojni inšpekciji in do dokončne odločitve ne ustavi del (prvi odstavek 84. člena);
15. če med izvajanjem posameznih etap del nadzorniku ne omogoči sprotne kontrole gradbenih konstrukcij in drugih nosilnih elementov (drugi odstavek 84. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 700.000 do 3,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot izvajalec in stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 150.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
172. člen (prekrški odgovornega vodje del)
Z denarno kaznijo od 80.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot odgovorni vodja del:
1. če kot odgovorni vodja del v dnevniku o izvajanju del vsakodnevno ne potrjuje skladnosti gradnje z gradbenimi predpisi (prvi odstavek 76. člena);
2. če opravlja odgovorno vodenje del, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev za odgovornega vodjo del (prvi odstavek 77. člena);
3. če nastopa kot odgovorni vodja del pri zahtevnem objektu, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (drugi odstavek 77. člena)
4. če kot tuja fizična oseba opravlja odgovorno vodenje del, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev za odgovornega vodjo del (prvi odstavek 78. člena);
5. če kot tuja fizična oseba opravlja odgovorno vodenje del pri zahtevnih objektih, pa ni vpisana v imenik IZS (drugi odstavek 78. člena).
173. člen (prekrški odgovornega vodje posameznih del)
Z denarno kaznijo od 30.000 do 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot odgovorni vodja posameznih del:
1. če kot odgovorni vodja posameznih del v dnevniku o izvajanju del vsakodnevno ne potrjuje skladnosti gradnje z gradbenimi predpisi (prvi odstavek 76. člena)
2. če opravlja odgovorno vodenje posameznih del, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev za odgovornega vodjo posameznih del (tretji odstavek 77. člena);
3. če kot tuja fizična oseba opravlja odgovorno vodenje posameznih del, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev za odgovornega vodjo posameznih del (prvi odstavek 78. člena).
174. člen (prekrški v zvezi z gradnjami v lastni režiji)
(1) Z denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik:
1. če v lastni režiji gradi objekt, pa niso izpolnjeni pogoji iz 79. člena;
2. če pred začetkom gradnje novega objekta ne poskrbi za predpisano zakoličenje objekta (prvi odstavek 80. člena);
3. če o datumu in kraju zakoličenja pisno ne obvesti pristojnega upravnega organa za prostorske zadeve (četrti odstavek 80. člena);
4. če začne z gradnjo objekta, katerega zakoličenje ni bilo možno izvesti iz razlogov po prvem odstavku 81. člena in je pristojni upravni organ za gradbene zadeve izdajo soglasja za zakoličenje z odločbo zavrnil, pred začetkom gradnje pa ni bilo izdano spremenjeno gradbeno dovoljenje (tretji odstavek 81. člena);
5. če nima gradbišča označenega na predpisani način ali če na gradbišču ne razpolaga s predpisanimi dokumenti (tretji odstavek 82. člena);
6. če na gradbišču ne ravna v skladu s predpisanimi obveznostmi (83. člen);
7. če nadzorniku ne omogoči sprotne kontrole gradbenih konstrukcij in drugih nosilnih elementov (drugi odstavek 84. člena);
8. če gradbeni nadzor nad gradnjo objekta v lastni režiji poveri nadzorniku, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev (tretji odstavek 85. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 400.000 do 1,500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek društvo, če stori katero izmed dejanj iz prejšnjega člena.
(3) Z denarno kaznijo od 50.000 do 100.000 se za prekršek kaznuje odgovorna oseba društva, če stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo od 900.000 do 1,000.000 se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki ni društvo, če gradi objekt v lastni režiji, pa ne izpolnjuje pogojev za izvajalca iz 29. člena tega zakona.
(5) Z denarno kaznijo od 50.000 do 100.000 se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
175. člen (prekrški nadzornika)
(1) Z denarno kaznijo od 1,500.000 do 7,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki po določbah tega zakona nastopa kot nadzornik:
1. če opravlja gradbeni nadzor, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (30. člen);
2. če pred začetkom opravljanja dejavnosti in ves čas svojega poslovanja nima zavarovane svoje odgovornosti za škodo (33. člen);
3. če v zvezi z objektom hkrati nastopa kot nadzornik in izvajalec gradbenih, zaključnih oziroma obrtniških, montažnih in drugih del ali kot dobavitelj gradbenih proizvodov, naprav in opreme oziroma če je v medsebojni poslovni povezavi z izvajalcem (drugi odstavek 34. člena);
4. če pri opravljanju gradbenega nadzora na gradbišču ne imenuje odgovornega nadzornika (prvi odstavek 86. člena);
5. če pri opravljanju gradbenega nadzora na gradbišču zahtevnega objekta imenuje odgovornega nadzornika, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev (drugi odstavek 86. člena);
6. če pri opravljanju gradbenega nadzora na gradbišču manj zahtevnega objekta imenuje odgovornega nadzornika, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev (drugi odstavek 86. člena);
7. če pri opravljanju gradbenega nadzora na gradbišču imenuje odgovornega nadzornika, ki je tuja fizična oseba, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (87. člen).
(2) Z denarno kaznijo od 1,000.000 do 4,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot nadzornik in stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 100.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba nadzornika, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
176. člen (prekrški odgovornega nadzornika)
Z denarno kaznijo od 100.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot odgovorni nadzornik:
1. če nastopa kot gradbeni nadzornik nad gradnjo objekta v lastni režiji, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (tretji odstavek 85. člena);
2. če nastopa kot odgovorni nadzornik nad gradnjo zahtevnega objekta, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (drugi odstavek 86. člena);
3. če nastopa kot odgovorni nadzornik nad gradnjo manj zahtevnega objekta, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (drugi odstavek 86. člena);
4. če za izvajanje posameznih del imenuje odgovorne nadzornike posameznih del, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev (tretji odstavek 86. člena);
5. če kot tuja fizična oseba nastopa kot odgovorni nadzornik, pa ne izpolnjuje pogojev za odgovornega nadzornika (prvi odstavek 87. člena);
6. če kot tuja fizična oseba nastopa kot odgovorni nadzornik pri gradnji zahtevnega objekta, pa ni vpisana v imenik IZS (drugi odstavek 87. člena).
7. če pri opravljanju nadzora ne ravna v skladu z določbami 88. člena.
177. člen (prekrški geodetskega podjetja)
(1) Z denarno kaznijo od 300.000 do 3,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki po določbah predpisov o geodetski dejavnosti nastopa kot geodetsko podjetje:
1. če za odgovornega geodeta imenuje posameznika, ki ne izpolnjuje pogojev za odgovornega geodeta (tretji odstavek 45. člena);
2. če opravi zakoličenje v nasprotju s pogoji, določenimi v gradbenem dovoljenju (drugi odstavek 80. člena);
3. če zakoličenje objekta izvede geodet, ki ne izpolnjuje pogojev, določenih z geodetskimi predpisi (tretji odstavek 80. člena);
4. če se ugotovi, da so pri zakoličenju objekta med dejanskim stanjem na terenu in med stanjem po gradbenem dovoljenju pri legi nameravanega objekta nastale takšne razlike, da ni mogoče izpolniti pogojev iz gradbenega dovoljenja, pa kljub temu izvede zakoličenje brez predhodnega soglasja pristojnega upravnega organa za gradbene zadeve (prvi odstavek 81. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 300.000 do 2,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah predpisov o geodetski dejavnosti nastopa kot geodet in stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 90.000 do 400.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba geodetskega podjetja, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
178. člen (prekrški odgovornega geodeta)
Z denarno kaznijo od 20.000 do 120.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot odgovorni geodet:
1. če nastopa kot odgovorni geodet, pa ne izpolnjuje pogojev za odgovornega geodeta (tretji odstavek 45. člena);
2. če podpiše načrt o zakoličenju objekta, pa je zakoličenje v nasprotju s pogoji, določenimi v gradbenem dovoljenju (drugi odstavek 80. člena);
3. če opravi zakoličenje objekta, pa ne izpolnjuje pogojev, določenih z geodetskimi predpisi (tretji odstavek 80. člena);
4. če ne poskrbi za izdelavo zakoličbenega načrta na predpisani način (peti odstavek 80. člena);
5. če izdela geodetski načrt novega stanja zemljišča v nasprotju z geodetskimi predpisi (prvi odstavek 93. člena).
179. člen (prekrški v zvezi z nelegalnimi gradnjami)
(1) Z denarno kaznijo od 7,000.000 tolarjev do 20,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
1. izvaja ali izvede gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta, nadomestno gradnjo ali odstranitev objekta, za katero je predpisano gradbeno dovoljenje, brez gradbenega dovoljenja (prvi odstavek 3. člena);
2. izvaja dela, ki so v zvezi s spremembo namembnosti, brez gradbenega dovoljenja (prvi odstavek 4. člena);
3. izvaja nadomestno gradnjo, pa v predpisanem roku, ki je določen z gradbenim dovoljenjem, ne odstrani objekta, za katerega je bila z gradbenim dovoljenjem dovoljena nadomestna gradnja (prvi odstavek 68. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 3,000.000 do 10,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 300.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo od 100.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka.
(5) Če stori prekršek iz prvega odstavka, ki se nanaša na gradnjo zahtevnega objekta ali objekta z vplivi na okolje, objekta, ki je registriran kot kulturni spomenik, ali ki naj bi se izvedla na območju, ki je varovano v skladu s predpisi o kulturni dediščini, ali v skladu s predpisi o ohranjanju narave oziroma, ki se nahaja na vodnem zemljišču, se kaznuje:
– pravna oseba z denarno kaznijo od 10,000.000 tolarjev do 30,000.000 tolarjev,
– samostojni podjetnik posameznik z denarno kaznijo od 5,000.000 tolarjev do 15,000.000 tolarjev,
– odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 500.000 do 1,500.000 tolarjev,
– posameznik z denarno kaznijo od 150.000 do 450.000 tolarjev.
180. člen (prekrški v zvezi z neskladnimi gradnjami)
(1) Z denarno kaznijo od 2,000.000 do 7,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, če izvaja neskladno gradnjo iz prvega odstavka 153. člena.
(2) Z denarno kaznijo od 1,000.000 do 4,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 200.000 do 700.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo od 50.000 do 200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če izvaja neskladno gradnjo iz prvega odstavka.
(5) Če stori prekršek iz prvega odstavka, ki se nanaša na gradnjo zahtevnega objekta ali objekta z vplivi na okolje, objekta, ki je registriran kot kulturni spomenik, ali ki naj bi se izvedla na območju, ki je varovano v skladu s predpisi o kulturni dediščini, ali v skladu s predpisi o ohranjanju narave oziroma, ki se nahaja na vodnem zemljišču, se kaznuje:
– pravna oseba z denarno kaznijo od 5,000.000 tolarjev do 20,000.000 tolarjev,
– samostojni podjetnik posameznik z denarno kaznijo od 3,000.000 tolarjev do 10,000.000 tolarjev,
– odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 300.000 do 1,000.000 tolarjev,
– posameznik z denarno kaznijo od 70.000 do 300.000 tolarjev.
181. člen (prekrški v zvezi z nevarnimi gradnjami)
(1) Z denarno kaznijo od 2,000.000 do 8,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki je investitor oziroma lastnik nevarne gradnje oziroma izvaja nevarno gradnjo iz prvega odstavka 154. člena.
(2) Z denarno kaznijo od 1,000.000 do 7,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 200.000 do 700.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo od 50.000 do 200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori dejanje iz prvega odstavka.
(5) Če stori prekršek iz prvega odstavka, ki se nanaša na gradnjo in vzdrževanje zahtevnega objekta ali objekta z vplivi na okolje, objekta, ki je registriran kot kulturni spomenik, ali ki naj bi se izvedla na območju, ki je varovano v skladu s predpisi o kulturni dediščini, ali v skladu s predpisi o ohranjanju narave, oziroma ki se nahaja na vodnem zemljišču, se kaznuje:
– pravna oseba z denarno kaznijo od 5,000.000 tolarjev do 20,000.000 tolarjev,
– samostojni podjetnik posameznik z denarno kaznijo od 3,000.000 tolarjev do 10,000.000 tolarjev,
– odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 300.000 do 1,000.000 tolarjev,
– posameznik z denarno kaznijo od 70.000 do 300.000 tolarjev.
182. člen (prekrški v zvezi z nelegalnimi kopi)
(1) Z denarno kaznijo od 10,000.000 do 30,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, če izvaja nelegalni kop iz 155. člena.
(2) Z denarno kaznijo od 5,000.000 do 15,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 500.000 do 1,500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo od 150.000 do 450.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka.
183. člen (prekrški v zvezi z enostavnimi objekti in spremembami rabe)
(1) Z denarno kaznijo od 1.000.000 tolarjev do 3.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
1. gradi enostavni objekt v nasprotju z izvedbenim prostorskim aktom (tretji odstavek 3. člena);
2. postavlja urbano opremo v nasprotju z izvedbenim prostorskim aktom (peti odstavek 3. člena);
3. izvaja spremembo rabe v nasprotju z izvedbenim prostorskim aktom (tretji odstavek 4. člena);
4. izvaja investicijska vzdrževalna dela na objektu, ki je varovan v skladu s predpisi o kulturni dediščini, ali na zunanjščini objekta, ki meji na javno površino, v nasprotju z izvedbenim prostorskim aktom (drugi odstavek 6. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 500.000 do 2,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 200.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka.
184. člen (prekrški v zvezi s posebnimi prepovedmi)
(1) Z denarno kaznijo od 10,000.000 do 30,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki krši katerokoli izmed prepovedi, določenih v prvem odstavku 158. člena tega zakona.
(2) Z denarno kaznijo od 5,000.000 do 15,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki krši katero izmed prepovedi iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če krši katero izmed prepovedi iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki krši katero izmed prepovedi iz prvega odstavka.
185. člen (prekrški pravnih oseb javnega prava v zvezi s posebnimi prepovedmi)
Z denarno kaznijo od 150.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba upravnega in drugega državnega organa, občinske uprave oziroma organa lokalne skupnosti ali nosilca javnega pooblastila, ki krši posebne prepovedi po določbah tega zakona:
1. če omogoči priključitev nedovoljene gradnje na objekt gospodarske javne infrastrukture oziroma izda dovoljenje ali soglasje za takšno priključitev (1. točka prvega odstavka 158. člena);
2. če omogoči vpis nedovoljene gradnje v zemljiško knjigo (2. točka prvega odstavka 158. člena);
3. če omogoči uporabo oziroma opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti v nedovoljeni gradnji z izdajo odločbe, da so za opravljanje dejavnosti izpolnjeni predpisani pogoji (3. točka prvega odstavka 158. člena);
4. če omogoči pravni promet, ki je v zvezi s nedovoljeno gradnjo, z overitvijo ali podobnim dejanjem (4. točka prvega odstavka 158. člena);
5. če omogoči sklenitev pravnega posla, ki je v zvezi s nedovoljeno gradnjo, z overitvijo ali podobnim dejanjem (5. točka prv
sporočil: 354
Obveznosti inšpekcije:
ZAKON O UREJANJU PROSTORA
(ZUreP-1)
Uradni list RS, št. 110-5386/2002, 8-1/2003 - popravek
21. člen
(skladnost prostorskih aktov)
(1) Glede na namen so prostorski akti dveh vrst: strateški in izvedbeni prostorski akti. Strateški prostorski akti so strategija prostorskega razvoja Slovenije, prostorski red Slovenije, regionalna zasnova prostorskega razvoja in strategija prostorskega razvoja občine. Izvedbeni prostorski akti so državni in občinski lokacijski načrt ter prostorski red občine.
(2) Prostorski akti ne smejo biti med seboj v nasprotju. Če sta za isto območje sprejeta dva ali več prostorskih aktov iste vrste, se uporablja tisti, ki je bil sprejet kasneje.
(3) Občinski prostorski akti ne smejo biti v nasprotju z državnimi in skupnimi prostorskimi akti. Na območju, kjer je občinski akt v nasprotju z državnim oziroma skupnim prostorskim aktom, se uporablja državni oziroma skupni prostorski akt.
(4) Izvedbeni prostorski akti ne smejo spreminjati odločitev strateških prostorskih aktov.
Sedmi del: NADZORSTVO IN KAZENSKE DOLOČBE
162. člen
(nadzorstvo)
(1) Nadzorstvo nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, ki se nanašajo na geodetske storitve (163. člen), opravljajo geodetski inšpektorji inšpektorata v sestavi ministrstva za prostor.
(2) Nadzorstvo nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, ki se nanašajo na ravnanja prostorskih načrtovalcev (165. in 166. člen), opravljajo gradbeni inšpektorji, ki izpolnjujejo pogoje za pooblaščenega prostorskega načrtovalca.
164. člen
(prekrški odgovornih oseb javne uprave)
(1) Z denarno kaznijo od 90.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba ministrstva, organa v njegovi sestavi oziroma upravnega organa občine ali druge lokalne skupnosti:
1. če potrdi strategijo prostorskega razvoja občine oziroma prostorski red občine, ki ni v skladu z zahtevami iz tretjega odstavka 69. člena tega zakona,
2. če objavi in izvaja prostorski akt v nasprotju s 70. in 71. členom tega zakona,
3. če izda lokacijsko informacijo v nasprotju s prostorskim aktom (80. člen tega zakona),
4. če ne vodi zbirk podatkov v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi,
5. če ne zagotovi zbirnih podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture.
(2) Z denarno kaznijo od 90.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba občine oziroma odgovorna oseba nosilca javnih pooblastil, če ministrstvu za prostor oziroma organom v njegovi sestavi ne posreduje aktov in drugih predpisov v skladu s 148. členom tega zakona.
(3) Z denarno kaznijo od 90.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje občinski urbanist, če v občini, kjer dela, nastopa kot izdelovalec predlogov prostorskih aktov ali če izdeluje projektno dokumentacijo, na podlagi katere se v občini, za katero nastopa kot občinski urbanist, gradi objekt (tretji odstavek 161. člena).
165. člen
(prekrški prostorskega načrtovalca)
(1) Z denarno kaznijo od 300.000 do 3.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki po določbah tega zakona nastopa kot prostorski načrtovalec:
1. če kot domača pravna ali fizična oseba opravlja dejavnost prostorskega načrtovanja, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev (158. člen);
2. če kot tuja pravna oseba ali njena podružnica opravlja dejavnost prostorskega načrtovanja, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev (prvi odstavek 160. člena)
3. če ne imenuje odgovornega vodje oziroma če za odgovornega vodjo imenuje posameznika, ki ne izpolnjuje pogojev za odgovornega vodjo (159. člen);
4. če za odgovornega vodjo imenuje posameznika, ki je tuja fizična oseba in ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev (drugi odstavek 160. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 300.000 do 1.500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot prostorski načrtovalec in stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 60.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba prostorskega načrtovalca, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
171. člen
(veljavnost občinskih prostorskih aktov)
(1) Prostorske sestavine občinskega dolgoročnega plana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana za obdobje od 1986 leta do leta 1990 (v nadaljnjem besedilu: prostorske sestavine) veljajo največ tri leta po uveljavitvi strategije prostorskega razvoja Slovenije.
(2) Do uveljavitve strategije prostorskega razvoja Slovenije lahko občine pripravljajo in sprejemajo spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin občine v skladu s prostorskim planom Slovenije.
(3) Postopki o pripravi in sprejemu sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se nadaljujejo in končajo po določbah tega zakona, pri čemer se ne uporabljajo določbe o prostorski konferenci.
(4) Občine pričnejo s pripravo strategije prostorskega razvoja občine po uveljavitvi strategije prostorskega razvoja Slovenije, s pripravo prostorskega reda občine pa po uveljavitvi prostorskega reda Slovenije v skladu s tem zakonom in ju morajo sprejeti najkasneje v 3 letih po sprejemu strategije prostorskega razvoja Slovenije.
172. člen
(ugotavljanje skladnosti)
(1) Določbe 69., 70. in 71. člena tega zakona se pričnejo uporabljati po sprejemu strategije prostorskega razvoja občine.
(2) Do uveljavitve strategije prostorskega razvoja Slovenije vlada ugotavlja usklajenost osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin z obveznimi izhodišči iz prostorskega plana Slovenije. O morebitni neusklajenosti občino obvesti najkasneje v 45 dneh in ji naloži odpravo ugotovljenih neskladij.
(3) Če občina osnutka prostorskih sestavin ne pošlje vladi oziroma če sprejme neusklajene prostorske sestavine, le te niso podlaga za pripravo izvedbenih aktov in za druge ukrepe po tem zakonu.
173. člen
(veljavnost prostorskih ureditvenih pogojev)
(1) Prostorski ureditveni pogoji iz 25. člena ZUN prenehajo veljati z dnem uveljavitve prostorskega reda občine, najkasneje pa tri leta po uveljavitvi strategije prostorskega razvoja Slovenije.
(2) Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za prostorske ureditvene pogoje iz 16. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/93 in 47/93, v nadaljnjem besedilu: ZUN-ČG), ki do dne uveljavitve tega zakona še niso sprejeti. (sanacijski PUPi)
(3) Prostorski ureditveni pogoji iz prejšnjega odstavka, ki do uveljavitve tega zakona niso sprejeti, se sprejmejo kot sestavina prostorskega reda Slovenije.
175. člen
(občinski prostorski izvedbeni akti - dokončanje začetih postopkov)
Začeti postopki za sprejem oziroma spremembe in dopolnitve občinskih prostorskih izvedbenih aktov se po uveljavitvi tega zakona nadaljujejo in končajo po določbah tega zakona, pri čemer se ne upoštevajo določbe o prostorski konferenci.
176. člen
(prostorski izvedbeni akti - drugi predpisi)
Z dnem uveljavitve tega zakona se za prostorske planske akte, ki jih navajajo drugi predpisi, štejejo, v skladu z 21. členom tega zakona, strateški prostorski akti, za prostorske izvedbene akte (PIA) pa izvedbeni prostorski akti.
Z A K O N O GRADITVI OBJEKTOV (uradno prečiščeno besedilo)
(ZGO-1-UPB1)
Uradni list RS 102/2004 z dne 21. 9. 2004
Peti del:
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
1. Opravljanje inšpekcijskega nadzorstva
145. člen
(obseg inšpekcijskega nadzorstva)
Gradbeni inšpektor v okviru inšpekcijskega nadzorstva nadzoruje zlasti:
– ali so bili pri prostorskem načrtovanju upoštevani predpisi s področja urejanja prostora;
– ali so bili pri projektiranju upoštevani predpisi s področja graditve objektov;
– ali so izpolnjeni pogoji za začetek gradnje oziroma drugih del po tem zakonu;
– ali se gradnja izvaja skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem;
– ali se objekti gradijo ter ali so zgrajeni in vzdrževani tako, da zagotavljajo zanesljivost in izpolnjujejo bistvene zahteve po tem zakonu;
– ali so izpolnjeni pogoji za začetek uporabe objektov po tem zakonu;
– ali udeleženci pri graditvi objektov, ko opravljajo dejavnost prostorskega načrtovanja, projektiranja, revidiranja, gradnje in gradbenega nadzora, izpolnjujejo pogoje, določene s tem zakonom.
ZUREP-1
Sedmi del: NADZORSTVO IN KAZENSKE DOLOČBE
162. člen
(nadzorstvo)
(1) Nadzorstvo nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, ki se nanašajo na geodetske storitve (163. člen), opravljajo geodetski inšpektorji inšpektorata v sestavi ministrstva za prostor.
(2) Nadzorstvo nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, ki se nanašajo na ravnanja prostorskih načrtovalcev (165. in 166. člen), opravljajo gradbeni inšpektorji, ki izpolnjujejo pogoje za pooblaščenega prostorskega načrtovalca.
163. člen
(prekrški v zvezi z geodetskimi storitvami)
(1) Z denarno kaznijo od 300.000 do 3.000.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba oziroma samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah predpisov o geodetski dejavnosti nastopa kot geodetsko podjetje, če izvaja parcelacijo v nasprotju s parcelacijskim načrtom ali v nasprotju z načrtom novih parcel iz pogodbene komasacije (131. člen tega zakona), kakor tudi, če izdela parcelacijski načrt v nasprotju s prostorskim redom občine.
(2) Z denarno kaznijo od 90.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba geodetskega podjetja, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
164. člen
(prekrški odgovornih oseb javne uprave)
(1) Z denarno kaznijo od 90.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba ministrstva, organa v njegovi sestavi oziroma upravnega organa občine ali druge lokalne skupnosti:
6. če potrdi strategijo prostorskega razvoja občine oziroma prostorski red občine, ki ni v skladu z zahtevami iz tretjega odstavka 69. člena tega zakona,
7. če objavi in izvaja prostorski akt v nasprotju s 70. in 71. členom tega zakona,
8. če izda lokacijsko informacijo v nasprotju s prostorskim aktom (80. člen tega zakona),
9. če ne vodi zbirk podatkov v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi,
10. če ne zagotovi zbirnih podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture.
(2) Z denarno kaznijo od 90.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba občine oziroma odgovorna oseba nosilca javnih pooblastil, če ministrstvu za prostor oziroma organom v njegovi sestavi ne posreduje aktov in drugih predpisov v skladu s 148. členom tega zakona.
(3) Z denarno kaznijo od 90.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje občinski urbanist, če v občini, kjer dela, nastopa kot izdelovalec predlogov prostorskih aktov ali če izdeluje projektno dokumentacijo, na podlagi katere se v občini, za katero nastopa kot občinski urbanist, gradi objekt (tretji odstavek 161. člena).
165. člen
(prekrški prostorskega načrtovalca)
(1) Z denarno kaznijo od 300.000 do 3.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki po določbah tega zakona nastopa kot prostorski načrtovalec:
5. če kot domača pravna ali fizična oseba opravlja dejavnost prostorskega načrtovanja, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev (158. člen);
6. če kot tuja pravna oseba ali njena podružnica opravlja dejavnost prostorskega načrtovanja, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev (prvi odstavek 160. člena)
7. če ne imenuje odgovornega vodje oziroma če za odgovornega vodjo imenuje posameznika, ki ne izpolnjuje pogojev za odgovornega vodjo (159. člen);
8. če za odgovornega vodjo imenuje posameznika, ki je tuja fizična oseba in ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev (drugi odstavek 160. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 300.000 do 1.500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot prostorski načrtovalec in stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 60.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba prostorskega načrtovalca, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
166. člen
(prekrški odgovornega vodje)
Z denarno kaznijo od 90.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik:
1. če nastopa kot odgovorni vodja, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (159. člen);
2. če kot tuja fizična oseba nastopa kot odgovorni vodja, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev (160. člen).
Zakon o graditvi objektov (ZGO-1-UPB1) (uradno prečiščeno besedilo), stran 12358. Uradni list RS 102/2004 z dne 21. 9. 2004
Peti del:
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
1. Opravljanje inšpekcijskega nadzorstva
144. člen (pogoji za opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora)
Za gradbenega inšpektorja je lahko imenovan posameznik, ki poleg splošnih pogojev za delo v državni upravi izpolnjuje še naslednje pogoje:
1. da ima univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo s področja gradbeništva ali arhitekture,
2. da ima poleg univerzitetne izobrazbe še najmanj tri leta delovnih izkušenj s področja graditve objektov oziroma poleg visoke strokovne izobrazbe še najmanj pet let takšnih delovnih izkušenj in
3. da ima opravljen strokovni izpit za inšpektorja ali strokovni izpit iz upravnega postopka, s tem, da mora inšpektor, ki ima opravljen le strokovni izpit iz upravnega postopka, v roku enega leta od dneva imenovanja opraviti tudi strokovni izpit za inšpektorja.
145. člen (obseg inšpekcijskega nadzorstva)
Gradbeni inšpektor v okviru inšpekcijskega nadzorstva nadzoruje zlasti:
– ali so bili pri prostorskem načrtovanju upoštevani predpisi s področja urejanja prostora;
– ali so bili pri projektiranju upoštevani predpisi s področja graditve objektov;
– ali so izpolnjeni pogoji za začetek gradnje oziroma drugih del po tem zakonu;
– ali se gradnja izvaja skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem;
– ali se objekti gradijo ter ali so zgrajeni in vzdrževani tako, da zagotavljajo zanesljivost in izpolnjujejo bistvene zahteve po tem zakonu;
– ali so izpolnjeni pogoji za začetek uporabe objektov po tem zakonu;
– ali udeleženci pri graditvi objektov, ko opravljajo dejavnost prostorskega načrtovanja, projektiranja, revidiranja, gradnje in gradbenega nadzora, izpolnjujejo pogoje, določene s tem zakonom.
146. člen (vodenje inšpekcijskega postopka)
(1) Vodenje inšpekcijskega postopka, izrekanje ukrepov in vročanje inšpekcijskih odločb se šteje za nujne ukrepe v javnem interesu v smislu ZUP, zato se odločba lahko izda v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. Odločba se lahko izda ustno.
(2) Za kraj vročanja in mesto, na katerem se pusti obvestilo o poskusu vročanja, se šteje tudi gradbišče, objekt oziroma kraj izvajanja del, v zvezi s katerim se vodi postopek.
(3) Zoper odločbo gradbenega inšpektorja je dovoljena pritožba v osmih dneh od dneva vročitve. Pritožba zoper inšpekcijsko odločbo ne zadrži njene izvršitve.
147. člen (prisilna izvršba inšpekcijskih ukrepov)
Prisilna izvršba inšpekcijskih ukrepov, izdanih v skladu z določbami tega zakona, se opravlja po določbah ZUP, če ta zakon ne določa drugače.
148. člen (izvajanje prisilne izvršbe inšpekcijskih ukrepov)
(1) Kadar gradbeni inšpektor določi način izvršbe s prisilitvijo, znašajo denarne kazni:
1. v primeru zahtevnega objekta in nelegalnega kopa:
– če je zavezanec pravna oseba, v višini od 30,000.000 tolarjev do 50,000.000 tolarjev;
– če je zavezanec samostojni podjetnik posameznik, v višini od 15,000.000 tolarjev do 30,000.000 tolarjev;
– če je zavezanec fizična oseba, v višini od 500.000 tolarjev do 1,500.000 tolarjev;
2. v primeru manj zahtevnega objekta:
– če je zavezanec pravna oseba, v višini od 10,000.000 tolarjev do 20,000.000 tolarjev;
– če je zavezanec samostojni podjetnik posameznik, v višini od 5,000.000 tolarjev do 20,000.000 tolarjev;
– če je zavezanec fizična oseba, v višini od 300.000 tolarjev do 1,000.000 tolarjev;
3. v primeru enostavnega objekta:
– če je zavezanec pravna oseba, v višini od 2,000.000 tolarjev do 10,000.000 tolarjev;
– če je zavezanec samostojni podjetnik posameznik, v višini od 1,000.000 tolarjev do 5,000.000 tolarjev;
– če je zavezanec fizična oseba, v višini od 100.000 tolarjev do 500.000 tolarjev.
(2) Vse kasnejše kazni za prisilitev zavezanca, ki kljub izrečenim kaznim ne izpolni svoje obveznosti, se izrekajo, vse dokler seštevek denarnih kazni ne doseže desetkratnega zneska iz prejšnjega odstavka.
(3) Kadar je z inšpekcijsko odločbo odrejena odstranitev že zgrajenega objekta ali dela objekta, vzpostavitev prejšnjega stanja ali drugačna sanacija zemljišča, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, se v odločbi inšpekcijskega zavezanca opozori na to, da se bo v primeru neizpolnitve odrejene obveznosti začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah.
149. člen (zastavna pravica in izvajanje denarnih izvršb)
(1) Republika Slovenija ima v zavarovanje svoje terjatve iz naslova vseh stroškov, nastalih v inšpekcijskem postopku pri nedovoljenih gradnjah pod inšpekcijskim ukrepom, kakor tudi kazni in nadomestil, določenih oziroma odmerjenih na podlagi tega zakona, do celotnega poplačila zakonito zastavno pravico na vseh nepremičninah zavezanca.
(2) Vse odločbe, sodbe in druge izvršljive akte, ki so podlaga za terjatve iz prejšnjega odstavka, pristojni organi pošiljajo pristojnemu sodišču, ki zastavno pravico v zemljiško knjigo vpisuje po uradni dolžnosti.
(3) Vse denarne izvršbe inšpekcijskih ukrepov ter drugih odločb in sklepov, izdanih na podlagi tega zakona v zvezi s plačili kazni in nadomestil, določenih oziroma odmerjenih na podlagi tega zakona, izvršuje tista pristojna davčna uprava, na katere območju ima inšpekcijski zavezanec stalno prebivališče.
2. Inšpekcijski ukrepi
150. člen (splošni inšpekcijski ukrepi)
(1) Pristojni gradbeni inšpektor z odločbo:
1. odredi, da se nepravilnosti, ki jih ugotovi v zvezi z objektom ali gradnjo in vzdrževanjem, odpravijo v roku, ki ga določi;
2. odredi, da se ustavi nadaljnja gradnja, če se ne odpravijo ugotovljene nepravilnosti v roku, ki ga je določil;
3. prepove uporabo objekta:
– ki se uporablja brez uporabnega dovoljenja;
– ki se mu spremeni namembnost brez gradbenega dovoljenja;
4. prepove vgrajevanje:
– gradbenih proizvodov, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev, ali
– materialov oziroma mineralnih surovin, za katere ne obstoji dokazilo, da so iz legalnega kopa.
(2) Pristojni gradbeni inšpektor mora o svojih ugotovitvah iz 4. točke prejšnjega odstavka brez odlašanja obvestiti pristojnega tržnega inšpektorja.
151. člen (posebni pogoji za začasno odložitev inšpekcijskega ukrepa)
(1) Če je investitor začel z gradnjo pred pravnomočnostjo gradbenega dovoljenja, vendar po njegovi dokončnosti in se je gradbeno dovoljenje v celoti ali delno odpravilo zaradi odprave izvedbenega prostorskega akta v postopku za presojo ustavnosti in zakonitosti in če investitor v ponovnem postopku ne pridobi gradbenega dovoljenja, ravna pristojni gradbeni inšpektor tako, kot je to določeno s 152. členom tega zakona.
(2) Če je investitor začel z gradnjo pred pravnomočnostjo gradbenega dovoljenja, vendar po njegovi dokončnosti in se je gradbeno dovoljenje v celoti ali delno odpravilo oziroma izreklo za nično zaradi razlogov, ki niso v odpravi izvedbenega prostorskega akta in če investitor v ponovnem postopku ne pridobi gradbenega dovoljenja, ravna pristojni gradbeni inšpektor tako, kot je to določeno s 152. členom tega zakona.
152. člen (inšpekcijski ukrepi pri nelegalni gradnji)
V primeru nelegalne gradnje pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna.
153. člen (inšpekcijski ukrepi pri neskladni gradnji)
(1) V primeru neskladne gradnje, ki se izvaja v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se takšna gradnja ustavi, dokler investitor ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja oziroma prepove uporabo objekta oziroma tistega njegovega dela, ki se uporablja v nasprotju s pogoji iz gradbenega dovoljenja, dokler investitor ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja in novega uporabnega dovoljenja.
(2) Investitor gradnje, ki se je izvajala v nasprotju z gradbenim dovoljenjem in je zato pristojni gradbeni inšpektor odredil njeno ustavitev, mora za spremembo gradbenega dovoljenja zaprositi v enem mesecu po izrečenem ukrepu, z gradnjo pa lahko nadaljuje šele po dokončnosti takšnega dovoljenja. Če investitor ne zaprosi za spremembo gradbenega dovoljenja v enem mesecu po izrečenem ukrepu, ali če pristojni upravni organ za gradbene zadeve njegovo zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja pravnomočno zavrne ali zavrže, odredi pristojni gradbeni inšpektor, da se tisti del objekta, ki je bil zgrajen v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, na investitorjeve stroške odstrani ter vzpostavi stanje, določeno v gradbenem dovoljenju.
(3) Lastnik objekta oziroma njegovega dela, ki se je uporabljal v nasprotju s pogoji iz gradbenega dovoljenja in je zato pristojni gradbeni inšpektor prepovedal njegovo uporabo, mora za spremembo gradbenega dovoljenja zaprositi v enem mesecu po izrečenem ukrepu, z uporabo takšnega objekta oziroma njegovega dela pa lahko začne šele, ko zanj pridobi dokončno uporabno dovoljenje. Če lastnik objekta oziroma dela objekta za spremembo gradbenega dovoljenja ne zaprosi v enem mesecu po izrečenem ukrepu, in če lastnik objekta oziroma dela objekta sicer pridobi spremenjeno gradbeno dovoljenje, ne pridobi pa novega uporabnega dovoljenja, ali če pristojni upravni organ za gradbene zadeve zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja pravnomočno zavrne ali zavrže, odredi pristojni gradbeni inšpektor, da se v tistem delu objekta, ki se je uporabljal v nasprotju s pogoji iz gradbenega dovoljenja, na lastnikove stroške vzpostavi stanje, določeno v gradbenem dovoljenju.
154. člen (inšpekcijski ukrepi pri nevarni gradnji)
V primeru nevarne gradnje pristojni gradbeni inšpektor ustavi gradnjo oziroma prepove uporabo takšnega objekta ter odredi, da se na objektu oziroma delu objekta v roku, ki ga določi, izvedejo nujna vzdrževalna dela, ali pa da se objekt ustrezno obnovi ali odstrani.
155. člen (inšpekcijski ukrepi pri nelegalnih kopih)
V primeru nelegalnega kopa pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se vsa dela takoj ustavijo, ter da se kop v določenem roku vzpostavi v prejšnje stanje ali drugače sanira zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, in sicer na investitorjeve stroške, če investitorja ni mogoče odkriti, pa na stroške lastnika zemljišča, na katerem je takšen kamnolom, gramoznica oziroma peskokop.
156. člen (inšpekcijski ukrepi v zvezi s posebnimi primeri uporabnih dovoljenj)
(1) Pristojni gradbeni inšpektor z odločbo odredi, da se pridobi uporabno dovoljenje za objekt, ki se uporablja, pa zanj takšno dovoljenje še ni bilo izdano, če ugotovi, da je to objekt, ki je bil potreben zaradi grozečih naravnih in drugih nesreč oziroma zato, da so se preprečile oziroma zmanjšale njihove posledice.
(2) Investitor oziroma lastnik objekta mora vložiti zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja v skladu z določbami prvega odstavka in predložiti ustrezno dokazilo iz drugega odstavka 101. člena tega zakona in sicer najpozneje v enem letu po izdanem ukrepu iz prejšnjega odstavka.
(3) Če investitor oziroma lastnik v roku iz prejšnjega odstavka ne vloži zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja ali če pristojni upravni organ za gradbene zadeve izdajo uporabnega dovoljenja zavrne ali zavrže, odredi pristojni gradbeni inšpektor s pisno odločbo, da se objekt ali del objekta na investitorjeve oziroma lastnikove stroške odstrani in vzpostavi prejšnje stanje.
3. Druge sankcije
157. člen (nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora)
(1) Investitor oziroma lastnik nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti pa lastnik zemljišča, na katerem je takšna gradnja oziroma objekt, je dolžan plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora.
(2) Vrsta in stopnja degradacije in uzurpacije prostora se ugotavljata glede na vrsto in obseg nedovoljene gradnje, posledice takšne gradnje oziroma objekta na možnosti s prostorskimi akti opredeljene namenske rabe prostora in glede na območje, na katerem je bila izvedena ali se izvaja takšna gradnja oziroma stoji takšen objekt.
(3) Kriterije za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in način njegovega plačila z uredbo določi Vlada Republike Slovenije.
(4) Sredstva, dobljena z vplačili nadomestil za degradacijo in uzurpacijo prostora, so v višini 50% prihodek proračuna tiste občine, na katere območju je nedovoljena gradnja, in v višini 50% prihodek državnega proračuna.
(5) Inšpekcijski zavezanec plača nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora na podlagi odločbe, ki jo izda pristojni upravni organ za gradbene zadeve po uradni dolžnosti, kadar v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja ali spremembe gradbenega dovoljenja ugotovi, da se ta nanaša na določeno vrsto nedovoljene gradnje, ali ko mu pristojni gradbeni inšpektor pošlje odločbo, ki jo je izdal na podlagi določb od 152. do vključno 155. člena tega zakona.
(6) Če investitor vloži zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za nedovoljeno gradnjo oziroma za izdajo spremembe gradbenega dovoljenja zaradi nedovoljene gradnje, se njegova zahteva zavrne, če pred izdajo gradbenega dovoljenja ne predloži potrdila o plačanem nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo prostora.
158. člen (posebne prepovedi)
(1) V zvezi z gradnjo, objektom ali delom objekta, glede katerih je po določbah tega zakona izrečen inšpekcijski ukrep zaradi nedovoljene gradnje, so prepovedana vsa za legalne gradnje, legalne objekte in legalne kope sicer dovoljena ali predpisana dejanja, zlasti pa:
1. izvedba komunalnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture,
2. vpisi in spremembe vpisov v zemljiški knjigi,
3. njegova uporaba ali opravljanje gospodarskih ali drugih dejavnosti v njem,
4. promet z njimi ali z zemljiščem, na katerem je in
5. sklepanje drugih pravnih poslov, kot sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov med živimi.
(2) Prepovedi iz prejšnjega odstavka so obvezna sestavina odločbe, s katero se izreče inšpekcijski ukrep po določbah od 152. do vključno 155. člena tega zakona.
(3) Če je gradnja, glede katere je po določbah tega zakona izrečen inšpekcijski ukrep zaradi nedovoljene gradnje, na določeno vrsto gospodarske javne infrastrukture že priključena, pristojni gradbeni inšpektor z odločbo tudi naloži upravljalcu takšne infrastrukture, da izvrši odklop. Če je gradnja, glede katere je po določbah tega zakona izrečen inšpekcijski ukrep zaradi nedovoljene gradnje, priklopljena preko legalne gradnje oziroma legalnega kopa, se odklopi tudi takšna legalna gradnja oziroma kop.
(4) Prepovedi iz prvega odstavka ne veljajo, če so prepovedana dejanja potrebna zaradi izvršitve izrečenih inšpekcijskih ukrepov.
159. člen (vpis zaznambe prepovedi in možnost izbrisa)
(1) Odločbo, s katero se izreče inšpekcijski ukrep po določbah od 152. do vključno 155. člena tega zakona, pristojni gradbeni inšpektor nemudoma pošlje pristojnemu sodišču, to pa po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo v njej vsebovanih odredb in prepovedi ter ugotovljenih bremen po določbah tega zakona.
(2) Zaznamba iz prejšnjega odstavka se izbriše iz zemljiške knjige na predlog pristojnega gradbenega inšpektorja, lahko pa tudi na predlog inšpekcijskega zavezanca, če predlogu priloži potrdilo pristojnega gradbenega inšpektorja o izvršeni odločbi ali pravnomočno gradbeno dovoljenje.
160. člen (označitev izrečenega inšpekcijskega ukrepa)
Na nedovoljeni gradnji pod inšpekcijskim ukrepom lahko pristojni gradbeni inšpektor na ustrezen način označi prepoved nadaljevanja gradnje oziroma uporabe, priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo ter postavi ustrezne znake za pečatenje ter merilne in druge kontrolne naprave in opremo, s katerimi je mogoče ugotavljati kršitev prepovedi, izrečenih z inšpekcijsko odločbo.
161. člen (varstveni ukrep odvzema predmetov)
(1) V primeru gradnje, glede katere je po določbah tega zakona izrečen inšpekcijski ukrep za nedovoljeno gradnjo, se poleg kazni za prekršek po določbah tega zakona in drugih ukrepov po določbah zakona o prekrških obvezno izreče tudi varstveni ukrep odvzema predmetov, namenjenih za izvajanje del tudi tedaj, kadar niso last storilca ali kadar z njimi ne razpolaga oseba, ki je storila prekršek.
(2) Šteje se, da so bili predmeti namenjeni za prekršek, če se nahajajo na gradbišču, na katerem se izvaja takšna nedovoljena gradnja oziroma v kamnolomu, gramoznici ali peskokopu in gre za gradbene proizvode, material, orodja, strojni park, stroje ali priprave in podobno, ki so ali bi lahko služile za nadaljevanje izvajanja takšne gradnje.
(3) Zaseg predmetov iz prejšnjega odstavka odredi pristojni gradbeni inšpektor z odločbo.
(4) Pritožba zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ne zadrži izvršitve.
162. člen (izvršba inšpekcijskega ukrepa po drugih osebah)
Za opravljanje izvršbe inšpekcijskih ukrepov in zasegov predmetov iz prejšnjega člena po drugi osebi se izberejo izvajalci v skladu z zakonom, ki ureja javna naročila.
Šesti del:
KAZENSKE DOLOČBE
163. člen (zastaranje prekrškov)
Prekrški pravnih in fizičnih oseb, ki jih v zvezi z graditvijo objektov določajo kazenske določbe tega dela zakona, zastarajo v dveh letih.
164. člen (prekrški investitorja)
(1) Z denarno kaznijo od 300.000 do 7,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki po določbah tega zakona nastopa kot investitor:
1. če se na podlagi njegovega naročila gradi enostavni objekt, pa pred začetkom del ni pridobil lokacijske informacije (tretji odstavek 3. člena);
2. če se na podlagi njegovega naročila brez predhodne pridobitve lokacijske informacije postavlja urbana oprema, pa pred pričetkom njene postavitve ni pridobil soglasja lastnika javne površine, na katero se postavlja (peti odstavek 3. člena);
3. če se na podlagi njegovega naročila izvajajo dela v zvezi s spremembo rabe, pa pred začetkom del ni pridobil lokacijske informacije (tretji odstavek 4. člena);
4. če uporablja ali da v uporabo objekt, ki je bil zgrajen ali rekonstruiran na podlagi gradbenega dovoljenja, brez uporabnega dovoljenja (prvi odstavek 5. člena);
5. če uporablja ali da v uporabo objekt z namenom poskusnega obratovanja, pa zanj ni bila pridobljena dokončna odločba o dovolitvi poskusnega obratovanja (tretji odstavek 5. člena);
6. če pred začetkom investicijskih vzdrževalnih del, ki se opravljajo na zunanjščini objekta, ki meji na javno površino ali objektu, ki je varovan v skladu s predpisi o varstvu kulturne dediščine, ni pridobil lokacijske informacije (drugi odstavek 6. člena);
7. če ne poskrbi, da objekt v javni rabi, katerega investitor je in ki se uporablja, ne zagotavlja funkcionalno oviranim osebam dostop, vstop in uporabo brez grajenih in komunikacijskih ovir (17. člen);
8. če za odgovornega vodjo projektov ne imenuje enega izmed odgovornih projektantov, ki jih je določil projektant, ali če pred začetkom gradnje ne poskrbi za strokovno nadzorstvo nad gradnjo (prvi odstavek 27. člena);
9. če poveri izdelavo projektne dokumentacije osebi, ki ne izpolnjuje pogojev za projektanta (28. člen);
10. če poveri gradnjo osebi, ki ne izpolnjuje pogojev za izvajalca (29. člen);
11. če poveri gradbeni nadzor osebi, ki ne izpolnjuje pogojev za nadzornika (30. člen);
12. če poveri revizijo projektne dokumentacije osebi, ki ne izpolnjuje pogojev za revidenta (31. člen);
13. če gradbeni nadzor poveri osebi, ki nastopa kot izvajalec gradnje nad katero opravlja nadzor ali je v kakršnikoli drugi medsebojni poslovni povezavi z izvajalcem (drugi odstavek 34. člena);
14. če revizijo projektne dokumentacije poveri osebi, ki v zvezi z objektom, za katerega opravlja revizijo, nastopa kot projektant ali izvajalec (tretji odstavek 34. člena);
15. če izdelavo projektne dokumentacije in gradbeni nadzor poveri isti osebi, pri čemer ta oseba hkrati izvaja gradnjo na objektu, za katerega je izdelal projektno dokumentacijo, ali če izdelavo projektne dokumentacije in gradbeni nadzor poveri različnim osebam, ki sta v medsebojni poslovni povezavi, ali če sta odgovorni vodja projektiranja in odgovorni nadzornik v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v zakonski zvezi ali živita v izvenzakonski skupnosti (četrti odstavek 34. člena);
16. če pri istem objektu nastopa kot projektant in izvajalec oziroma izvaja dela za lastne potrebe ali za trg in gradbeni nadzor poveri izvajalcu, ki izvaja gradnjo na istem objektu oziroma, ki je s takšnim investitorjem v medsebojni poslovni povezavi (peti odstavek 34. člena);
17. če pri gradnji nastopa kot nadzornik in na istem objektu hkrati nastopa kot projektant ali izvajalec (šesti odstavek 34. člena);
18. če pri gradnji nastopa kot revident in v tem primeru na objektu, za katerega je opravil revizijo projektne dokumentacije, hkrati nastopa kot projektant, izvajalec ali nadzornik (sedmi odstavek 34. člena);
19. če za izbiro najboljše strokovne rešitve ne organizira javnega natečaja, čeprav tako določa zakon, prostorski akt ali drug predpis (prvi odstavek 43. člena);
20. če organizira javni natečaj v nasprotju z določbami tega zakona (drugi odstavek 43. člena);
21. če izdelave projektne dokumentacije najprej ne ponudi avtorju izbrane natečajne rešitve, če ta izpolnjuje pogoje za projektanta (četrti odstavek 43. člena);
22. če ne zagotovi pogodbenega sodelovanja avtorja izbrane natečajne rešitve na predpisani način (peti odstavek 43. člena);
23. če v primerih, predpisanih z zakonom, ne poskrbi za revizijo projektne dokumentacije (prvi odstavek 53. člena);
24. če v primeru, ko pri gradnji na enem gradbišču sodeluje več izvajalcev, izmed odgovornih vodij del, ki so jih določili izvajalci, ne imenuje odgovornega vodjo gradbišča (drugi odstavek 76. člena);
25. če ne poskrbi za predpisan načrt organizacije gradbišča in za izdelavo varnostnega načrta ter za ustrezno ureditev gradbišča (drugi odstavek 82. člena);
26. če ne poskrbi za predpisano označitev gradbišča s tablo (tretji odstavek 82. člena);
27. če pravočasno ne zagotovi predpisanega gradbenega nadzora (prvi odstavek 85. člena);
28. če ne zagotovi strokovnega nadzorstva nad poskusnim obratovanjem (drugi odstavek 98. člena);
29. če v predpisanem roku pri geodetskem podjetju ne naroči projekta za vpis v uradne evidence, v primeru gradnje za trg pa tudi ne poskrbi za vpis objekta v zemljiški kataster, v primeru stavbe v kataster stavb in v primeru objekta gospodarske javne infrastrukture tudi v kataster gospodarske javne infrastrukture (prvi odstavek 105. člena);
30. če na predpisani način ne hrani projektov, na podlagi katerih je bil objekt zgrajen oziroma rekonstruiran, dokler objekt stoji (prvi odstavek 107. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 50.000 do 130.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik kot investitor, če stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 300.000 do 4,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot investitor in stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo od 30.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
165. člen (prekrški projektanta)
(1) Z denarno kaznijo od 600.000 do 7,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki po določbah tega zakona nastopa kot projektant:
1. če opravlja dejavnost projektiranja, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za projektanta (28. člen);
2. če pred začetkom opravljanja dejavnosti in ves čas svojega poslovanja nima zavarovane svoje odgovornosti za škodo (33. člen);
3. če v zvezi z istim objektom nastopa hkrati kot projektant, nadzornik in izvajalec oziroma če v zvezi z istim objektom nastopa hkrati kot projektant in izvajalec in je z nadzornikom v medsebojni poslovni povezavi (četrti odstavek 34. člena);
4. če uporabi projektno dokumentacijo, na podlagi katere je bil zgrajen objekt, za gradnjo ali rekonstrukcijo drugega objekta, pa ni pridobil soglasja investitorja oziroma projektanta, ki jo je izdelal (tretji odstavek 37. člena);
5. če prevzame v izdelavo projektno dokumentacijo in za načrte, ki sestavljajo projekt, ne imenuje odgovornih projektantov (prvi odstavek 45. člena);
6. če za odgovornega projektanta imenuje posameznika, ki ne izpolnjuje pogojev za odgovornega projektanta (drugi odstavek 45. člena);
7. če za odgovornega projektanta imenuje posameznika, ki je tuja fizična oseba in ne izpolnjuje pogojev za odgovornega projektanta (46. člen);
8. če ne zagotovi, da se pristojne soglasodajalce v predpisanih primerih in na predpisan način pozove k podaji pogojev oziroma soglasij k projektni dokumentaciji, ki jo je izdelal (drugi odstavek 50. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 500.000 do 4,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot projektant in posameznik, ki opravlja dejavnost arhitekturnega oziroma krajinsko-arhitekturnega projektiranja samostojno in stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 60.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba projektanta, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo od 500.000 do 4,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki opravlja dejavnost arhitekturnega oziroma krajinsko-arhitekturnega projektiranja samostojno in stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
166. člen (prekrški odgovornega vodje projekta)
Z denarno kaznijo od 100.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot odgovorni vodja projekta:
1. če nastopa kot odgovorni vodja projekta, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega projektanta (drugi odstavek 45. člena);
2. če kot tuja fizična oseba nastopa kot odgovorni vodja projekta, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega projektanta (46. člen);
3. če vseh zaključenih sestavin projekta, ki ga je izdelal, ne potrdi s svojo identifikacijsko številko in s podpisom (drugi odstavek 47. člena).
167. člen (prekrški odgovornega projektanta)
Z denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot odgovorni projektant:
1. če nastopa kot odgovorni projektant, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega projektanta (drugi odstavek 45. člena);
2. če kot tuja fizična oseba nastopa kot odgovorni projektant, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega projektanta (46. člen);
3. če načrta, ki ga je izdelal, ne potrdi s svojim podpisom in identifikacijsko številko na vseh zaključenih sestavinah načrta (prvi odstavek 47. člena);
4. če pri projektiranju ne upošteva temeljnih zahtev projektiranja (48. člen);
5. če pri projektiranju ne upošteva posebnih zahtev projektiranja (49. člen).
168. člen (prekrški soglasodajalcev)
(1) Z denarno kaznijo od 300.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba ali organ, ki po določbah tega zakona nastopa kot soglasodajalec:
1. če za projektne pogoje, ki jih določi, ne zaračuna samo materialne stroške, ki jih je imel v zvezi z njihovo pripravo, ob izstavitvi računa pa tudi ne navede določbe zakona oziroma predpisa, izdanega na podlagi zakona, v katerih ima podlago, da za takšne projektne pogoje lahko takšne stroške zaračuna ali če v računu samem takšnih stroškov ne specificira (prvi odstavek 51. člena);
2. če kot soglasodajalec nastopa državni organ ali upravljalec objekta državne gospodarske javne infrastrukture oziroma zavarovanega objekta ali območja po predpisih o varstvu kulturne dediščine oziroma ohranjanja narave, pa za določitev projektnih pogojev izstavi račun za plačilo materialnih stroškov (drugi odstavek 51. člena);
3. če za izdajo soglasja zaračuna takso v višini, višji od predpisane (tretji odstavek 51. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 200.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot soglasodajalec in stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 60.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba soglasodajalca, če kot soglasodajalec nastopa pravna oseba oziroma predstojnik, če kot soglasodajalec nastopa državni ali občinski organ, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
169. člen (prekrški revidenta)
(1) Z denarno kaznijo od 1,000.000 do 7,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki po določbah tega zakona nastopa kot revident:
1. če opravlja revizijo projektne dokumentacije, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za revidenta (31. člen);
2. če pred začetkom opravljanja dejavnosti in ves čas svojega poslovanja nima zavarovane svoje odgovornosti za škodo (33. člen);
3. če v zvezi z istim objektom, za katerega opravlja revizijo projektne dokumentacije, hkrati nastopa kot projektant ali izvajalec (tretji odstavek 34. člena);
4. če za revizijo posameznih načrtov ne imenuje odgovornega revidenta oziroma če za odgovornega revidenta imenuje posameznika, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev (drugi odstavek 53. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 1,000.000 do 4,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot revident in stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 150.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba revidenta, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
170. člen (prekrški odgovornega revidenta)
Z denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot odgovorni revident:
1. če nastopa kot odgovorni revident, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega revidenta (drugi odstavek 53. člena);
2. če pri reviziji projektne dokumentacije ne ravna na predpisan način (tretji odstavek 53. člena);
3. če ne izdela povzetka revizijskega poročila na predpisan način (četrti odstavek 53. člena);
4. če ne opremi revizijskega poročila na predpisan način (peti odstavek 53. člena).
171. člen (prekrški izvajalca)
(1) Z denarno kaznijo od 2,000.000 do 5,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki po določbah tega zakona nastopa kot izvajalec:
1. če pri gradnji objektov ne zagotovi neoviranega gibanja funkcionalno oviranih oseb (17. člen);
2. če opravlja dejavnost gradbeništva, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev za izvajalca (29. člen);
3. če pred začetkom opravljanja dejavnosti in ves čas svojega poslovanja nima zavarovane svoje odgovornosti za škodo (33. člen);
4. če takrat, ko prevzame gradnjo, ne imenuje odgovornega vodje del oziroma, če prevzame le določena dela, ne imenuje odgovornega vodje takšnih posameznih del (prvi odstavek 76. člena);
5. če imenuje odgovornega vodjo del, ki ne izpolnjuje pogojev, predpisanih s tem zakonom (prvi odstavek 77. člena);
6. če pri gradnji zahtevnega objekta imenuje odgovornega vodjo del, ki ne izpolnjuje pogojev, predpisanih s tem zakonom (drugi odstavek 77. člena);
7. če imenuje odgovornega vodjo posameznih del, ki ne izpolnjuje pogojev, predpisanih s tem zakonom (tretji odstavek 77. člena);
8. če pred začetkom gradnje novega objekta ne poskrbi za predpisano zakoličenje objekta (prvi odstavek 80. člena);
9. če o datumu in kraju zakoličenja pisno ne obvesti pristojnega upravnega organa za prostorske zadeve (četrti odstavek 80. člena);
10. če začne z gradnjo objekta, katerega zakoličenje ni bilo možno izvesti iz razlogov po prvem odstavku 81. člena in je pristojni upravni organ za gradbene zadeve izdajo soglasja za zakoličenje z odločbo zavrnil, pred začetkom gradnje pa ni bilo izdano spremenjeno gradbeno dovoljenje (tretji odstavek 81. člena);
11. če gradbišča ne uredi v skladu z varnostnim načrtom in izvajanja del ne organizira tako, da zaradi del niso ogroženi varnost objekta, življenje in zdravje ljudi, promet, sosedni objekti in okolje (drugi odstavek 82. člena);
12. če nima gradbišča označenega na predpisani način ali če na gradbišču ne razpolaga s predpisanimi dokumenti (tretji odstavek 82. člena);
13. če na gradbišču ne ravna v skladu s predpisanimi obveznostmi (83. člen);
14. če pri pregledu projekta za izvedbo ne opozori investitorja, projektanta in revidenta na morebitne ugotovljene pomanjkljivosti in ne zahteva njihove odprave oziroma če pri pregledu projekta za izvedbo ugotovi takšne napake, zaradi katerih bi lahko bila ogrožena varnost objekta, življenje in zdravje ljudi, promet, sosedni objekti ali okolje, investitor oziroma projektant pa kljub njegovemu opozorilu za odpravo teh napak ne poskrbi, takšnih napak ne javi pristojni inšpekciji in do dokončne odločitve ne ustavi del (prvi odstavek 84. člena);
15. če med izvajanjem posameznih etap del nadzorniku ne omogoči sprotne kontrole gradbenih konstrukcij in drugih nosilnih elementov (drugi odstavek 84. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 700.000 do 3,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot izvajalec in stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 150.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
172. člen (prekrški odgovornega vodje del)
Z denarno kaznijo od 80.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot odgovorni vodja del:
1. če kot odgovorni vodja del v dnevniku o izvajanju del vsakodnevno ne potrjuje skladnosti gradnje z gradbenimi predpisi (prvi odstavek 76. člena);
2. če opravlja odgovorno vodenje del, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev za odgovornega vodjo del (prvi odstavek 77. člena);
3. če nastopa kot odgovorni vodja del pri zahtevnem objektu, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (drugi odstavek 77. člena)
4. če kot tuja fizična oseba opravlja odgovorno vodenje del, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev za odgovornega vodjo del (prvi odstavek 78. člena);
5. če kot tuja fizična oseba opravlja odgovorno vodenje del pri zahtevnih objektih, pa ni vpisana v imenik IZS (drugi odstavek 78. člena).
173. člen (prekrški odgovornega vodje posameznih del)
Z denarno kaznijo od 30.000 do 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot odgovorni vodja posameznih del:
1. če kot odgovorni vodja posameznih del v dnevniku o izvajanju del vsakodnevno ne potrjuje skladnosti gradnje z gradbenimi predpisi (prvi odstavek 76. člena)
2. če opravlja odgovorno vodenje posameznih del, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev za odgovornega vodjo posameznih del (tretji odstavek 77. člena);
3. če kot tuja fizična oseba opravlja odgovorno vodenje posameznih del, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev za odgovornega vodjo posameznih del (prvi odstavek 78. člena).
174. člen (prekrški v zvezi z gradnjami v lastni režiji)
(1) Z denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik:
1. če v lastni režiji gradi objekt, pa niso izpolnjeni pogoji iz 79. člena;
2. če pred začetkom gradnje novega objekta ne poskrbi za predpisano zakoličenje objekta (prvi odstavek 80. člena);
3. če o datumu in kraju zakoličenja pisno ne obvesti pristojnega upravnega organa za prostorske zadeve (četrti odstavek 80. člena);
4. če začne z gradnjo objekta, katerega zakoličenje ni bilo možno izvesti iz razlogov po prvem odstavku 81. člena in je pristojni upravni organ za gradbene zadeve izdajo soglasja za zakoličenje z odločbo zavrnil, pred začetkom gradnje pa ni bilo izdano spremenjeno gradbeno dovoljenje (tretji odstavek 81. člena);
5. če nima gradbišča označenega na predpisani način ali če na gradbišču ne razpolaga s predpisanimi dokumenti (tretji odstavek 82. člena);
6. če na gradbišču ne ravna v skladu s predpisanimi obveznostmi (83. člen);
7. če nadzorniku ne omogoči sprotne kontrole gradbenih konstrukcij in drugih nosilnih elementov (drugi odstavek 84. člena);
8. če gradbeni nadzor nad gradnjo objekta v lastni režiji poveri nadzorniku, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev (tretji odstavek 85. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 400.000 do 1,500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek društvo, če stori katero izmed dejanj iz prejšnjega člena.
(3) Z denarno kaznijo od 50.000 do 100.000 se za prekršek kaznuje odgovorna oseba društva, če stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo od 900.000 do 1,000.000 se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki ni društvo, če gradi objekt v lastni režiji, pa ne izpolnjuje pogojev za izvajalca iz 29. člena tega zakona.
(5) Z denarno kaznijo od 50.000 do 100.000 se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
175. člen (prekrški nadzornika)
(1) Z denarno kaznijo od 1,500.000 do 7,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki po določbah tega zakona nastopa kot nadzornik:
1. če opravlja gradbeni nadzor, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (30. člen);
2. če pred začetkom opravljanja dejavnosti in ves čas svojega poslovanja nima zavarovane svoje odgovornosti za škodo (33. člen);
3. če v zvezi z objektom hkrati nastopa kot nadzornik in izvajalec gradbenih, zaključnih oziroma obrtniških, montažnih in drugih del ali kot dobavitelj gradbenih proizvodov, naprav in opreme oziroma če je v medsebojni poslovni povezavi z izvajalcem (drugi odstavek 34. člena);
4. če pri opravljanju gradbenega nadzora na gradbišču ne imenuje odgovornega nadzornika (prvi odstavek 86. člena);
5. če pri opravljanju gradbenega nadzora na gradbišču zahtevnega objekta imenuje odgovornega nadzornika, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev (drugi odstavek 86. člena);
6. če pri opravljanju gradbenega nadzora na gradbišču manj zahtevnega objekta imenuje odgovornega nadzornika, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev (drugi odstavek 86. člena);
7. če pri opravljanju gradbenega nadzora na gradbišču imenuje odgovornega nadzornika, ki je tuja fizična oseba, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (87. člen).
(2) Z denarno kaznijo od 1,000.000 do 4,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot nadzornik in stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 100.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba nadzornika, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
176. člen (prekrški odgovornega nadzornika)
Z denarno kaznijo od 100.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot odgovorni nadzornik:
1. če nastopa kot gradbeni nadzornik nad gradnjo objekta v lastni režiji, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (tretji odstavek 85. člena);
2. če nastopa kot odgovorni nadzornik nad gradnjo zahtevnega objekta, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (drugi odstavek 86. člena);
3. če nastopa kot odgovorni nadzornik nad gradnjo manj zahtevnega objekta, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (drugi odstavek 86. člena);
4. če za izvajanje posameznih del imenuje odgovorne nadzornike posameznih del, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev (tretji odstavek 86. člena);
5. če kot tuja fizična oseba nastopa kot odgovorni nadzornik, pa ne izpolnjuje pogojev za odgovornega nadzornika (prvi odstavek 87. člena);
6. če kot tuja fizična oseba nastopa kot odgovorni nadzornik pri gradnji zahtevnega objekta, pa ni vpisana v imenik IZS (drugi odstavek 87. člena).
7. če pri opravljanju nadzora ne ravna v skladu z določbami 88. člena.
177. člen (prekrški geodetskega podjetja)
(1) Z denarno kaznijo od 300.000 do 3,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki po določbah predpisov o geodetski dejavnosti nastopa kot geodetsko podjetje:
1. če za odgovornega geodeta imenuje posameznika, ki ne izpolnjuje pogojev za odgovornega geodeta (tretji odstavek 45. člena);
2. če opravi zakoličenje v nasprotju s pogoji, določenimi v gradbenem dovoljenju (drugi odstavek 80. člena);
3. če zakoličenje objekta izvede geodet, ki ne izpolnjuje pogojev, določenih z geodetskimi predpisi (tretji odstavek 80. člena);
4. če se ugotovi, da so pri zakoličenju objekta med dejanskim stanjem na terenu in med stanjem po gradbenem dovoljenju pri legi nameravanega objekta nastale takšne razlike, da ni mogoče izpolniti pogojev iz gradbenega dovoljenja, pa kljub temu izvede zakoličenje brez predhodnega soglasja pristojnega upravnega organa za gradbene zadeve (prvi odstavek 81. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 300.000 do 2,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah predpisov o geodetski dejavnosti nastopa kot geodet in stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 90.000 do 400.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba geodetskega podjetja, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
178. člen (prekrški odgovornega geodeta)
Z denarno kaznijo od 20.000 do 120.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot odgovorni geodet:
1. če nastopa kot odgovorni geodet, pa ne izpolnjuje pogojev za odgovornega geodeta (tretji odstavek 45. člena);
2. če podpiše načrt o zakoličenju objekta, pa je zakoličenje v nasprotju s pogoji, določenimi v gradbenem dovoljenju (drugi odstavek 80. člena);
3. če opravi zakoličenje objekta, pa ne izpolnjuje pogojev, določenih z geodetskimi predpisi (tretji odstavek 80. člena);
4. če ne poskrbi za izdelavo zakoličbenega načrta na predpisani način (peti odstavek 80. člena);
5. če izdela geodetski načrt novega stanja zemljišča v nasprotju z geodetskimi predpisi (prvi odstavek 93. člena).
179. člen (prekrški v zvezi z nelegalnimi gradnjami)
(1) Z denarno kaznijo od 7,000.000 tolarjev do 20,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
1. izvaja ali izvede gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta, nadomestno gradnjo ali odstranitev objekta, za katero je predpisano gradbeno dovoljenje, brez gradbenega dovoljenja (prvi odstavek 3. člena);
2. izvaja dela, ki so v zvezi s spremembo namembnosti, brez gradbenega dovoljenja (prvi odstavek 4. člena);
3. izvaja nadomestno gradnjo, pa v predpisanem roku, ki je določen z gradbenim dovoljenjem, ne odstrani objekta, za katerega je bila z gradbenim dovoljenjem dovoljena nadomestna gradnja (prvi odstavek 68. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 3,000.000 do 10,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 300.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo od 100.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka.
(5) Če stori prekršek iz prvega odstavka, ki se nanaša na gradnjo zahtevnega objekta ali objekta z vplivi na okolje, objekta, ki je registriran kot kulturni spomenik, ali ki naj bi se izvedla na območju, ki je varovano v skladu s predpisi o kulturni dediščini, ali v skladu s predpisi o ohranjanju narave oziroma, ki se nahaja na vodnem zemljišču, se kaznuje:
– pravna oseba z denarno kaznijo od 10,000.000 tolarjev do 30,000.000 tolarjev,
– samostojni podjetnik posameznik z denarno kaznijo od 5,000.000 tolarjev do 15,000.000 tolarjev,
– odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 500.000 do 1,500.000 tolarjev,
– posameznik z denarno kaznijo od 150.000 do 450.000 tolarjev.
180. člen (prekrški v zvezi z neskladnimi gradnjami)
(1) Z denarno kaznijo od 2,000.000 do 7,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, če izvaja neskladno gradnjo iz prvega odstavka 153. člena.
(2) Z denarno kaznijo od 1,000.000 do 4,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 200.000 do 700.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo od 50.000 do 200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če izvaja neskladno gradnjo iz prvega odstavka.
(5) Če stori prekršek iz prvega odstavka, ki se nanaša na gradnjo zahtevnega objekta ali objekta z vplivi na okolje, objekta, ki je registriran kot kulturni spomenik, ali ki naj bi se izvedla na območju, ki je varovano v skladu s predpisi o kulturni dediščini, ali v skladu s predpisi o ohranjanju narave oziroma, ki se nahaja na vodnem zemljišču, se kaznuje:
– pravna oseba z denarno kaznijo od 5,000.000 tolarjev do 20,000.000 tolarjev,
– samostojni podjetnik posameznik z denarno kaznijo od 3,000.000 tolarjev do 10,000.000 tolarjev,
– odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 300.000 do 1,000.000 tolarjev,
– posameznik z denarno kaznijo od 70.000 do 300.000 tolarjev.
181. člen (prekrški v zvezi z nevarnimi gradnjami)
(1) Z denarno kaznijo od 2,000.000 do 8,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki je investitor oziroma lastnik nevarne gradnje oziroma izvaja nevarno gradnjo iz prvega odstavka 154. člena.
(2) Z denarno kaznijo od 1,000.000 do 7,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 200.000 do 700.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo od 50.000 do 200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori dejanje iz prvega odstavka.
(5) Če stori prekršek iz prvega odstavka, ki se nanaša na gradnjo in vzdrževanje zahtevnega objekta ali objekta z vplivi na okolje, objekta, ki je registriran kot kulturni spomenik, ali ki naj bi se izvedla na območju, ki je varovano v skladu s predpisi o kulturni dediščini, ali v skladu s predpisi o ohranjanju narave, oziroma ki se nahaja na vodnem zemljišču, se kaznuje:
– pravna oseba z denarno kaznijo od 5,000.000 tolarjev do 20,000.000 tolarjev,
– samostojni podjetnik posameznik z denarno kaznijo od 3,000.000 tolarjev do 10,000.000 tolarjev,
– odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 300.000 do 1,000.000 tolarjev,
– posameznik z denarno kaznijo od 70.000 do 300.000 tolarjev.
182. člen (prekrški v zvezi z nelegalnimi kopi)
(1) Z denarno kaznijo od 10,000.000 do 30,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, če izvaja nelegalni kop iz 155. člena.
(2) Z denarno kaznijo od 5,000.000 do 15,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 500.000 do 1,500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo od 150.000 do 450.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka.
183. člen (prekrški v zvezi z enostavnimi objekti in spremembami rabe)
(1) Z denarno kaznijo od 1.000.000 tolarjev do 3.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
1. gradi enostavni objekt v nasprotju z izvedbenim prostorskim aktom (tretji odstavek 3. člena);
2. postavlja urbano opremo v nasprotju z izvedbenim prostorskim aktom (peti odstavek 3. člena);
3. izvaja spremembo rabe v nasprotju z izvedbenim prostorskim aktom (tretji odstavek 4. člena);
4. izvaja investicijska vzdrževalna dela na objektu, ki je varovan v skladu s predpisi o kulturni dediščini, ali na zunanjščini objekta, ki meji na javno površino, v nasprotju z izvedbenim prostorskim aktom (drugi odstavek 6. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 500.000 do 2,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 200.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka.
184. člen (prekrški v zvezi s posebnimi prepovedmi)
(1) Z denarno kaznijo od 10,000.000 do 30,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki krši katerokoli izmed prepovedi, določenih v prvem odstavku 158. člena tega zakona.
(2) Z denarno kaznijo od 5,000.000 do 15,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki krši katero izmed prepovedi iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če krši katero izmed prepovedi iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki krši katero izmed prepovedi iz prvega odstavka.
185. člen (prekrški pravnih oseb javnega prava v zvezi s posebnimi prepovedmi)
Z denarno kaznijo od 150.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba upravnega in drugega državnega organa, občinske uprave oziroma organa lokalne skupnosti ali nosilca javnega pooblastila, ki krši posebne prepovedi po določbah tega zakona:
1. če omogoči priključitev nedovoljene gradnje na objekt gospodarske javne infrastrukture oziroma izda dovoljenje ali soglasje za takšno priključitev (1. točka prvega odstavka 158. člena);
2. če omogoči vpis nedovoljene gradnje v zemljiško knjigo (2. točka prvega odstavka 158. člena);
3. če omogoči uporabo oziroma opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti v nedovoljeni gradnji z izdajo odločbe, da so za opravljanje dejavnosti izpolnjeni predpisani pogoji (3. točka prvega odstavka 158. člena);
4. če omogoči pravni promet, ki je v zvezi s nedovoljeno gradnjo, z overitvijo ali podobnim dejanjem (4. točka prvega odstavka 158. člena);
5. če omogoči sklenitev pravnega posla, ki je v zvezi s nedovoljeno gradnjo, z overitvijo ali podobnim dejanjem (5. točka prv
ZAKON O UREJANJU PROSTORA
(ZUreP-1)
Uradni list RS, št. 110-5386/2002, 8-1/2003 - popravek
21. člen
(skladnost prostorskih aktov)
(1) Glede na namen so prostorski akti dveh vrst: strateški in izvedbeni prostorski akti. Strateški prostorski akti so strategija prostorskega razvoja Slovenije, prostorski red Slovenije, regionalna zasnova prostorskega razvoja in strategija prostorskega razvoja občine. Izvedbeni prostorski akti so državni in občinski lokacijski načrt ter prostorski red občine.
(2) Prostorski akti ne smejo biti med seboj v nasprotju. Če sta za isto območje sprejeta dva ali več prostorskih aktov iste vrste, se uporablja tisti, ki je bil sprejet kasneje.
(3) Občinski prostorski akti ne smejo biti v nasprotju z državnimi in skupnimi prostorskimi akti. Na območju, kjer je občinski akt v nasprotju z državnim oziroma skupnim prostorskim aktom, se uporablja državni oziroma skupni prostorski akt.
(4) Izvedbeni prostorski akti ne smejo spreminjati odločitev strateških prostorskih aktov.
Sedmi del: NADZORSTVO IN KAZENSKE DOLOČBE
162. člen
(nadzorstvo)
(1) Nadzorstvo nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, ki se nanašajo na geodetske storitve (163. člen), opravljajo geodetski inšpektorji inšpektorata v sestavi ministrstva za prostor.
(2) Nadzorstvo nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, ki se nanašajo na ravnanja prostorskih načrtovalcev (165. in 166. člen), opravljajo gradbeni inšpektorji, ki izpolnjujejo pogoje za pooblaščenega prostorskega načrtovalca.
164. člen
(prekrški odgovornih oseb javne uprave)
(1) Z denarno kaznijo od 90.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba ministrstva, organa v njegovi sestavi oziroma upravnega organa občine ali druge lokalne skupnosti:
1. če potrdi strategijo prostorskega razvoja občine oziroma prostorski red občine, ki ni v skladu z zahtevami iz tretjega odstavka 69. člena tega zakona,
2. če objavi in izvaja prostorski akt v nasprotju s 70. in 71. členom tega zakona,
3. če izda lokacijsko informacijo v nasprotju s prostorskim aktom (80. člen tega zakona),
4. če ne vodi zbirk podatkov v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi,
5. če ne zagotovi zbirnih podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture.
(2) Z denarno kaznijo od 90.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba občine oziroma odgovorna oseba nosilca javnih pooblastil, če ministrstvu za prostor oziroma organom v njegovi sestavi ne posreduje aktov in drugih predpisov v skladu s 148. členom tega zakona.
(3) Z denarno kaznijo od 90.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje občinski urbanist, če v občini, kjer dela, nastopa kot izdelovalec predlogov prostorskih aktov ali če izdeluje projektno dokumentacijo, na podlagi katere se v občini, za katero nastopa kot občinski urbanist, gradi objekt (tretji odstavek 161. člena).
165. člen
(prekrški prostorskega načrtovalca)
(1) Z denarno kaznijo od 300.000 do 3.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki po določbah tega zakona nastopa kot prostorski načrtovalec:
1. če kot domača pravna ali fizična oseba opravlja dejavnost prostorskega načrtovanja, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev (158. člen);
2. če kot tuja pravna oseba ali njena podružnica opravlja dejavnost prostorskega načrtovanja, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev (prvi odstavek 160. člena)
3. če ne imenuje odgovornega vodje oziroma če za odgovornega vodjo imenuje posameznika, ki ne izpolnjuje pogojev za odgovornega vodjo (159. člen);
4. če za odgovornega vodjo imenuje posameznika, ki je tuja fizična oseba in ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev (drugi odstavek 160. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 300.000 do 1.500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot prostorski načrtovalec in stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 60.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba prostorskega načrtovalca, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
171. člen
(veljavnost občinskih prostorskih aktov)
(1) Prostorske sestavine občinskega dolgoročnega plana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana za obdobje od 1986 leta do leta 1990 (v nadaljnjem besedilu: prostorske sestavine) veljajo največ tri leta po uveljavitvi strategije prostorskega razvoja Slovenije.
(2) Do uveljavitve strategije prostorskega razvoja Slovenije lahko občine pripravljajo in sprejemajo spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin občine v skladu s prostorskim planom Slovenije.
(3) Postopki o pripravi in sprejemu sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se nadaljujejo in končajo po določbah tega zakona, pri čemer se ne uporabljajo določbe o prostorski konferenci.
(4) Občine pričnejo s pripravo strategije prostorskega razvoja občine po uveljavitvi strategije prostorskega razvoja Slovenije, s pripravo prostorskega reda občine pa po uveljavitvi prostorskega reda Slovenije v skladu s tem zakonom in ju morajo sprejeti najkasneje v 3 letih po sprejemu strategije prostorskega razvoja Slovenije.
172. člen
(ugotavljanje skladnosti)
(1) Določbe 69., 70. in 71. člena tega zakona se pričnejo uporabljati po sprejemu strategije prostorskega razvoja občine.
(2) Do uveljavitve strategije prostorskega razvoja Slovenije vlada ugotavlja usklajenost osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin z obveznimi izhodišči iz prostorskega plana Slovenije. O morebitni neusklajenosti občino obvesti najkasneje v 45 dneh in ji naloži odpravo ugotovljenih neskladij.
(3) Če občina osnutka prostorskih sestavin ne pošlje vladi oziroma če sprejme neusklajene prostorske sestavine, le te niso podlaga za pripravo izvedbenih aktov in za druge ukrepe po tem zakonu.
173. člen
(veljavnost prostorskih ureditvenih pogojev)
(1) Prostorski ureditveni pogoji iz 25. člena ZUN prenehajo veljati z dnem uveljavitve prostorskega reda občine, najkasneje pa tri leta po uveljavitvi strategije prostorskega razvoja Slovenije.
(2) Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za prostorske ureditvene pogoje iz 16. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/93 in 47/93, v nadaljnjem besedilu: ZUN-ČG), ki do dne uveljavitve tega zakona še niso sprejeti. (sanacijski PUPi)
(3) Prostorski ureditveni pogoji iz prejšnjega odstavka, ki do uveljavitve tega zakona niso sprejeti, se sprejmejo kot sestavina prostorskega reda Slovenije.
175. člen
(občinski prostorski izvedbeni akti - dokončanje začetih postopkov)
Začeti postopki za sprejem oziroma spremembe in dopolnitve občinskih prostorskih izvedbenih aktov se po uveljavitvi tega zakona nadaljujejo in končajo po določbah tega zakona, pri čemer se ne upoštevajo določbe o prostorski konferenci.
176. člen
(prostorski izvedbeni akti - drugi predpisi)
Z dnem uveljavitve tega zakona se za prostorske planske akte, ki jih navajajo drugi predpisi, štejejo, v skladu z 21. členom tega zakona, strateški prostorski akti, za prostorske izvedbene akte (PIA) pa izvedbeni prostorski akti.
Z A K O N O GRADITVI OBJEKTOV (uradno prečiščeno besedilo)
(ZGO-1-UPB1)
Uradni list RS 102/2004 z dne 21. 9. 2004
Peti del:
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
1. Opravljanje inšpekcijskega nadzorstva
145. člen
(obseg inšpekcijskega nadzorstva)
Gradbeni inšpektor v okviru inšpekcijskega nadzorstva nadzoruje zlasti:
– ali so bili pri prostorskem načrtovanju upoštevani predpisi s področja urejanja prostora;
– ali so bili pri projektiranju upoštevani predpisi s področja graditve objektov;
– ali so izpolnjeni pogoji za začetek gradnje oziroma drugih del po tem zakonu;
– ali se gradnja izvaja skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem;
– ali se objekti gradijo ter ali so zgrajeni in vzdrževani tako, da zagotavljajo zanesljivost in izpolnjujejo bistvene zahteve po tem zakonu;
– ali so izpolnjeni pogoji za začetek uporabe objektov po tem zakonu;
– ali udeleženci pri graditvi objektov, ko opravljajo dejavnost prostorskega načrtovanja, projektiranja, revidiranja, gradnje in gradbenega nadzora, izpolnjujejo pogoje, določene s tem zakonom.
ZUREP-1
Sedmi del: NADZORSTVO IN KAZENSKE DOLOČBE
162. člen
(nadzorstvo)
(1) Nadzorstvo nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, ki se nanašajo na geodetske storitve (163. člen), opravljajo geodetski inšpektorji inšpektorata v sestavi ministrstva za prostor.
(2) Nadzorstvo nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, ki se nanašajo na ravnanja prostorskih načrtovalcev (165. in 166. člen), opravljajo gradbeni inšpektorji, ki izpolnjujejo pogoje za pooblaščenega prostorskega načrtovalca.
163. člen
(prekrški v zvezi z geodetskimi storitvami)
(1) Z denarno kaznijo od 300.000 do 3.000.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba oziroma samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah predpisov o geodetski dejavnosti nastopa kot geodetsko podjetje, če izvaja parcelacijo v nasprotju s parcelacijskim načrtom ali v nasprotju z načrtom novih parcel iz pogodbene komasacije (131. člen tega zakona), kakor tudi, če izdela parcelacijski načrt v nasprotju s prostorskim redom občine.
(2) Z denarno kaznijo od 90.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba geodetskega podjetja, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
164. člen
(prekrški odgovornih oseb javne uprave)
(1) Z denarno kaznijo od 90.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba ministrstva, organa v njegovi sestavi oziroma upravnega organa občine ali druge lokalne skupnosti:
6. če potrdi strategijo prostorskega razvoja občine oziroma prostorski red občine, ki ni v skladu z zahtevami iz tretjega odstavka 69. člena tega zakona,
7. če objavi in izvaja prostorski akt v nasprotju s 70. in 71. členom tega zakona,
8. če izda lokacijsko informacijo v nasprotju s prostorskim aktom (80. člen tega zakona),
9. če ne vodi zbirk podatkov v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi,
10. če ne zagotovi zbirnih podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture.
(2) Z denarno kaznijo od 90.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba občine oziroma odgovorna oseba nosilca javnih pooblastil, če ministrstvu za prostor oziroma organom v njegovi sestavi ne posreduje aktov in drugih predpisov v skladu s 148. členom tega zakona.
(3) Z denarno kaznijo od 90.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje občinski urbanist, če v občini, kjer dela, nastopa kot izdelovalec predlogov prostorskih aktov ali če izdeluje projektno dokumentacijo, na podlagi katere se v občini, za katero nastopa kot občinski urbanist, gradi objekt (tretji odstavek 161. člena).
165. člen
(prekrški prostorskega načrtovalca)
(1) Z denarno kaznijo od 300.000 do 3.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki po določbah tega zakona nastopa kot prostorski načrtovalec:
5. če kot domača pravna ali fizična oseba opravlja dejavnost prostorskega načrtovanja, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev (158. člen);
6. če kot tuja pravna oseba ali njena podružnica opravlja dejavnost prostorskega načrtovanja, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev (prvi odstavek 160. člena)
7. če ne imenuje odgovornega vodje oziroma če za odgovornega vodjo imenuje posameznika, ki ne izpolnjuje pogojev za odgovornega vodjo (159. člen);
8. če za odgovornega vodjo imenuje posameznika, ki je tuja fizična oseba in ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev (drugi odstavek 160. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 300.000 do 1.500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot prostorski načrtovalec in stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 60.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba prostorskega načrtovalca, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
166. člen
(prekrški odgovornega vodje)
Z denarno kaznijo od 90.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik:
1. če nastopa kot odgovorni vodja, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (159. člen);
2. če kot tuja fizična oseba nastopa kot odgovorni vodja, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev (160. člen).
Zakon o graditvi objektov (ZGO-1-UPB1) (uradno prečiščeno besedilo), stran 12358. Uradni list RS 102/2004 z dne 21. 9. 2004
Peti del:
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
1. Opravljanje inšpekcijskega nadzorstva
144. člen (pogoji za opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora)
Za gradbenega inšpektorja je lahko imenovan posameznik, ki poleg splošnih pogojev za delo v državni upravi izpolnjuje še naslednje pogoje:
1. da ima univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo s področja gradbeništva ali arhitekture,
2. da ima poleg univerzitetne izobrazbe še najmanj tri leta delovnih izkušenj s področja graditve objektov oziroma poleg visoke strokovne izobrazbe še najmanj pet let takšnih delovnih izkušenj in
3. da ima opravljen strokovni izpit za inšpektorja ali strokovni izpit iz upravnega postopka, s tem, da mora inšpektor, ki ima opravljen le strokovni izpit iz upravnega postopka, v roku enega leta od dneva imenovanja opraviti tudi strokovni izpit za inšpektorja.
145. člen (obseg inšpekcijskega nadzorstva)
Gradbeni inšpektor v okviru inšpekcijskega nadzorstva nadzoruje zlasti:
– ali so bili pri prostorskem načrtovanju upoštevani predpisi s področja urejanja prostora;
– ali so bili pri projektiranju upoštevani predpisi s področja graditve objektov;
– ali so izpolnjeni pogoji za začetek gradnje oziroma drugih del po tem zakonu;
– ali se gradnja izvaja skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem;
– ali se objekti gradijo ter ali so zgrajeni in vzdrževani tako, da zagotavljajo zanesljivost in izpolnjujejo bistvene zahteve po tem zakonu;
– ali so izpolnjeni pogoji za začetek uporabe objektov po tem zakonu;
– ali udeleženci pri graditvi objektov, ko opravljajo dejavnost prostorskega načrtovanja, projektiranja, revidiranja, gradnje in gradbenega nadzora, izpolnjujejo pogoje, določene s tem zakonom.
146. člen (vodenje inšpekcijskega postopka)
(1) Vodenje inšpekcijskega postopka, izrekanje ukrepov in vročanje inšpekcijskih odločb se šteje za nujne ukrepe v javnem interesu v smislu ZUP, zato se odločba lahko izda v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. Odločba se lahko izda ustno.
(2) Za kraj vročanja in mesto, na katerem se pusti obvestilo o poskusu vročanja, se šteje tudi gradbišče, objekt oziroma kraj izvajanja del, v zvezi s katerim se vodi postopek.
(3) Zoper odločbo gradbenega inšpektorja je dovoljena pritožba v osmih dneh od dneva vročitve. Pritožba zoper inšpekcijsko odločbo ne zadrži njene izvršitve.
147. člen (prisilna izvršba inšpekcijskih ukrepov)
Prisilna izvršba inšpekcijskih ukrepov, izdanih v skladu z določbami tega zakona, se opravlja po določbah ZUP, če ta zakon ne določa drugače.
148. člen (izvajanje prisilne izvršbe inšpekcijskih ukrepov)
(1) Kadar gradbeni inšpektor določi način izvršbe s prisilitvijo, znašajo denarne kazni:
1. v primeru zahtevnega objekta in nelegalnega kopa:
– če je zavezanec pravna oseba, v višini od 30,000.000 tolarjev do 50,000.000 tolarjev;
– če je zavezanec samostojni podjetnik posameznik, v višini od 15,000.000 tolarjev do 30,000.000 tolarjev;
– če je zavezanec fizična oseba, v višini od 500.000 tolarjev do 1,500.000 tolarjev;
2. v primeru manj zahtevnega objekta:
– če je zavezanec pravna oseba, v višini od 10,000.000 tolarjev do 20,000.000 tolarjev;
– če je zavezanec samostojni podjetnik posameznik, v višini od 5,000.000 tolarjev do 20,000.000 tolarjev;
– če je zavezanec fizična oseba, v višini od 300.000 tolarjev do 1,000.000 tolarjev;
3. v primeru enostavnega objekta:
– če je zavezanec pravna oseba, v višini od 2,000.000 tolarjev do 10,000.000 tolarjev;
– če je zavezanec samostojni podjetnik posameznik, v višini od 1,000.000 tolarjev do 5,000.000 tolarjev;
– če je zavezanec fizična oseba, v višini od 100.000 tolarjev do 500.000 tolarjev.
(2) Vse kasnejše kazni za prisilitev zavezanca, ki kljub izrečenim kaznim ne izpolni svoje obveznosti, se izrekajo, vse dokler seštevek denarnih kazni ne doseže desetkratnega zneska iz prejšnjega odstavka.
(3) Kadar je z inšpekcijsko odločbo odrejena odstranitev že zgrajenega objekta ali dela objekta, vzpostavitev prejšnjega stanja ali drugačna sanacija zemljišča, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, se v odločbi inšpekcijskega zavezanca opozori na to, da se bo v primeru neizpolnitve odrejene obveznosti začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah.
149. člen (zastavna pravica in izvajanje denarnih izvršb)
(1) Republika Slovenija ima v zavarovanje svoje terjatve iz naslova vseh stroškov, nastalih v inšpekcijskem postopku pri nedovoljenih gradnjah pod inšpekcijskim ukrepom, kakor tudi kazni in nadomestil, določenih oziroma odmerjenih na podlagi tega zakona, do celotnega poplačila zakonito zastavno pravico na vseh nepremičninah zavezanca.
(2) Vse odločbe, sodbe in druge izvršljive akte, ki so podlaga za terjatve iz prejšnjega odstavka, pristojni organi pošiljajo pristojnemu sodišču, ki zastavno pravico v zemljiško knjigo vpisuje po uradni dolžnosti.
(3) Vse denarne izvršbe inšpekcijskih ukrepov ter drugih odločb in sklepov, izdanih na podlagi tega zakona v zvezi s plačili kazni in nadomestil, določenih oziroma odmerjenih na podlagi tega zakona, izvršuje tista pristojna davčna uprava, na katere območju ima inšpekcijski zavezanec stalno prebivališče.
2. Inšpekcijski ukrepi
150. člen (splošni inšpekcijski ukrepi)
(1) Pristojni gradbeni inšpektor z odločbo:
1. odredi, da se nepravilnosti, ki jih ugotovi v zvezi z objektom ali gradnjo in vzdrževanjem, odpravijo v roku, ki ga določi;
2. odredi, da se ustavi nadaljnja gradnja, če se ne odpravijo ugotovljene nepravilnosti v roku, ki ga je določil;
3. prepove uporabo objekta:
– ki se uporablja brez uporabnega dovoljenja;
– ki se mu spremeni namembnost brez gradbenega dovoljenja;
4. prepove vgrajevanje:
– gradbenih proizvodov, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev, ali
– materialov oziroma mineralnih surovin, za katere ne obstoji dokazilo, da so iz legalnega kopa.
(2) Pristojni gradbeni inšpektor mora o svojih ugotovitvah iz 4. točke prejšnjega odstavka brez odlašanja obvestiti pristojnega tržnega inšpektorja.
151. člen (posebni pogoji za začasno odložitev inšpekcijskega ukrepa)
(1) Če je investitor začel z gradnjo pred pravnomočnostjo gradbenega dovoljenja, vendar po njegovi dokončnosti in se je gradbeno dovoljenje v celoti ali delno odpravilo zaradi odprave izvedbenega prostorskega akta v postopku za presojo ustavnosti in zakonitosti in če investitor v ponovnem postopku ne pridobi gradbenega dovoljenja, ravna pristojni gradbeni inšpektor tako, kot je to določeno s 152. členom tega zakona.
(2) Če je investitor začel z gradnjo pred pravnomočnostjo gradbenega dovoljenja, vendar po njegovi dokončnosti in se je gradbeno dovoljenje v celoti ali delno odpravilo oziroma izreklo za nično zaradi razlogov, ki niso v odpravi izvedbenega prostorskega akta in če investitor v ponovnem postopku ne pridobi gradbenega dovoljenja, ravna pristojni gradbeni inšpektor tako, kot je to določeno s 152. členom tega zakona.
152. člen (inšpekcijski ukrepi pri nelegalni gradnji)
V primeru nelegalne gradnje pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna.
153. člen (inšpekcijski ukrepi pri neskladni gradnji)
(1) V primeru neskladne gradnje, ki se izvaja v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se takšna gradnja ustavi, dokler investitor ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja oziroma prepove uporabo objekta oziroma tistega njegovega dela, ki se uporablja v nasprotju s pogoji iz gradbenega dovoljenja, dokler investitor ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja in novega uporabnega dovoljenja.
(2) Investitor gradnje, ki se je izvajala v nasprotju z gradbenim dovoljenjem in je zato pristojni gradbeni inšpektor odredil njeno ustavitev, mora za spremembo gradbenega dovoljenja zaprositi v enem mesecu po izrečenem ukrepu, z gradnjo pa lahko nadaljuje šele po dokončnosti takšnega dovoljenja. Če investitor ne zaprosi za spremembo gradbenega dovoljenja v enem mesecu po izrečenem ukrepu, ali če pristojni upravni organ za gradbene zadeve njegovo zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja pravnomočno zavrne ali zavrže, odredi pristojni gradbeni inšpektor, da se tisti del objekta, ki je bil zgrajen v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, na investitorjeve stroške odstrani ter vzpostavi stanje, določeno v gradbenem dovoljenju.
(3) Lastnik objekta oziroma njegovega dela, ki se je uporabljal v nasprotju s pogoji iz gradbenega dovoljenja in je zato pristojni gradbeni inšpektor prepovedal njegovo uporabo, mora za spremembo gradbenega dovoljenja zaprositi v enem mesecu po izrečenem ukrepu, z uporabo takšnega objekta oziroma njegovega dela pa lahko začne šele, ko zanj pridobi dokončno uporabno dovoljenje. Če lastnik objekta oziroma dela objekta za spremembo gradbenega dovoljenja ne zaprosi v enem mesecu po izrečenem ukrepu, in če lastnik objekta oziroma dela objekta sicer pridobi spremenjeno gradbeno dovoljenje, ne pridobi pa novega uporabnega dovoljenja, ali če pristojni upravni organ za gradbene zadeve zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja pravnomočno zavrne ali zavrže, odredi pristojni gradbeni inšpektor, da se v tistem delu objekta, ki se je uporabljal v nasprotju s pogoji iz gradbenega dovoljenja, na lastnikove stroške vzpostavi stanje, določeno v gradbenem dovoljenju.
154. člen (inšpekcijski ukrepi pri nevarni gradnji)
V primeru nevarne gradnje pristojni gradbeni inšpektor ustavi gradnjo oziroma prepove uporabo takšnega objekta ter odredi, da se na objektu oziroma delu objekta v roku, ki ga določi, izvedejo nujna vzdrževalna dela, ali pa da se objekt ustrezno obnovi ali odstrani.
155. člen (inšpekcijski ukrepi pri nelegalnih kopih)
V primeru nelegalnega kopa pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se vsa dela takoj ustavijo, ter da se kop v določenem roku vzpostavi v prejšnje stanje ali drugače sanira zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, in sicer na investitorjeve stroške, če investitorja ni mogoče odkriti, pa na stroške lastnika zemljišča, na katerem je takšen kamnolom, gramoznica oziroma peskokop.
156. člen (inšpekcijski ukrepi v zvezi s posebnimi primeri uporabnih dovoljenj)
(1) Pristojni gradbeni inšpektor z odločbo odredi, da se pridobi uporabno dovoljenje za objekt, ki se uporablja, pa zanj takšno dovoljenje še ni bilo izdano, če ugotovi, da je to objekt, ki je bil potreben zaradi grozečih naravnih in drugih nesreč oziroma zato, da so se preprečile oziroma zmanjšale njihove posledice.
(2) Investitor oziroma lastnik objekta mora vložiti zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja v skladu z določbami prvega odstavka in predložiti ustrezno dokazilo iz drugega odstavka 101. člena tega zakona in sicer najpozneje v enem letu po izdanem ukrepu iz prejšnjega odstavka.
(3) Če investitor oziroma lastnik v roku iz prejšnjega odstavka ne vloži zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja ali če pristojni upravni organ za gradbene zadeve izdajo uporabnega dovoljenja zavrne ali zavrže, odredi pristojni gradbeni inšpektor s pisno odločbo, da se objekt ali del objekta na investitorjeve oziroma lastnikove stroške odstrani in vzpostavi prejšnje stanje.
3. Druge sankcije
157. člen (nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora)
(1) Investitor oziroma lastnik nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti pa lastnik zemljišča, na katerem je takšna gradnja oziroma objekt, je dolžan plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora.
(2) Vrsta in stopnja degradacije in uzurpacije prostora se ugotavljata glede na vrsto in obseg nedovoljene gradnje, posledice takšne gradnje oziroma objekta na možnosti s prostorskimi akti opredeljene namenske rabe prostora in glede na območje, na katerem je bila izvedena ali se izvaja takšna gradnja oziroma stoji takšen objekt.
(3) Kriterije za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in način njegovega plačila z uredbo določi Vlada Republike Slovenije.
(4) Sredstva, dobljena z vplačili nadomestil za degradacijo in uzurpacijo prostora, so v višini 50% prihodek proračuna tiste občine, na katere območju je nedovoljena gradnja, in v višini 50% prihodek državnega proračuna.
(5) Inšpekcijski zavezanec plača nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora na podlagi odločbe, ki jo izda pristojni upravni organ za gradbene zadeve po uradni dolžnosti, kadar v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja ali spremembe gradbenega dovoljenja ugotovi, da se ta nanaša na določeno vrsto nedovoljene gradnje, ali ko mu pristojni gradbeni inšpektor pošlje odločbo, ki jo je izdal na podlagi določb od 152. do vključno 155. člena tega zakona.
(6) Če investitor vloži zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za nedovoljeno gradnjo oziroma za izdajo spremembe gradbenega dovoljenja zaradi nedovoljene gradnje, se njegova zahteva zavrne, če pred izdajo gradbenega dovoljenja ne predloži potrdila o plačanem nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo prostora.
158. člen (posebne prepovedi)
(1) V zvezi z gradnjo, objektom ali delom objekta, glede katerih je po določbah tega zakona izrečen inšpekcijski ukrep zaradi nedovoljene gradnje, so prepovedana vsa za legalne gradnje, legalne objekte in legalne kope sicer dovoljena ali predpisana dejanja, zlasti pa:
1. izvedba komunalnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture,
2. vpisi in spremembe vpisov v zemljiški knjigi,
3. njegova uporaba ali opravljanje gospodarskih ali drugih dejavnosti v njem,
4. promet z njimi ali z zemljiščem, na katerem je in
5. sklepanje drugih pravnih poslov, kot sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov med živimi.
(2) Prepovedi iz prejšnjega odstavka so obvezna sestavina odločbe, s katero se izreče inšpekcijski ukrep po določbah od 152. do vključno 155. člena tega zakona.
(3) Če je gradnja, glede katere je po določbah tega zakona izrečen inšpekcijski ukrep zaradi nedovoljene gradnje, na določeno vrsto gospodarske javne infrastrukture že priključena, pristojni gradbeni inšpektor z odločbo tudi naloži upravljalcu takšne infrastrukture, da izvrši odklop. Če je gradnja, glede katere je po določbah tega zakona izrečen inšpekcijski ukrep zaradi nedovoljene gradnje, priklopljena preko legalne gradnje oziroma legalnega kopa, se odklopi tudi takšna legalna gradnja oziroma kop.
(4) Prepovedi iz prvega odstavka ne veljajo, če so prepovedana dejanja potrebna zaradi izvršitve izrečenih inšpekcijskih ukrepov.
159. člen (vpis zaznambe prepovedi in možnost izbrisa)
(1) Odločbo, s katero se izreče inšpekcijski ukrep po določbah od 152. do vključno 155. člena tega zakona, pristojni gradbeni inšpektor nemudoma pošlje pristojnemu sodišču, to pa po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo v njej vsebovanih odredb in prepovedi ter ugotovljenih bremen po določbah tega zakona.
(2) Zaznamba iz prejšnjega odstavka se izbriše iz zemljiške knjige na predlog pristojnega gradbenega inšpektorja, lahko pa tudi na predlog inšpekcijskega zavezanca, če predlogu priloži potrdilo pristojnega gradbenega inšpektorja o izvršeni odločbi ali pravnomočno gradbeno dovoljenje.
160. člen (označitev izrečenega inšpekcijskega ukrepa)
Na nedovoljeni gradnji pod inšpekcijskim ukrepom lahko pristojni gradbeni inšpektor na ustrezen način označi prepoved nadaljevanja gradnje oziroma uporabe, priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo ter postavi ustrezne znake za pečatenje ter merilne in druge kontrolne naprave in opremo, s katerimi je mogoče ugotavljati kršitev prepovedi, izrečenih z inšpekcijsko odločbo.
161. člen (varstveni ukrep odvzema predmetov)
(1) V primeru gradnje, glede katere je po določbah tega zakona izrečen inšpekcijski ukrep za nedovoljeno gradnjo, se poleg kazni za prekršek po določbah tega zakona in drugih ukrepov po določbah zakona o prekrških obvezno izreče tudi varstveni ukrep odvzema predmetov, namenjenih za izvajanje del tudi tedaj, kadar niso last storilca ali kadar z njimi ne razpolaga oseba, ki je storila prekršek.
(2) Šteje se, da so bili predmeti namenjeni za prekršek, če se nahajajo na gradbišču, na katerem se izvaja takšna nedovoljena gradnja oziroma v kamnolomu, gramoznici ali peskokopu in gre za gradbene proizvode, material, orodja, strojni park, stroje ali priprave in podobno, ki so ali bi lahko služile za nadaljevanje izvajanja takšne gradnje.
(3) Zaseg predmetov iz prejšnjega odstavka odredi pristojni gradbeni inšpektor z odločbo.
(4) Pritožba zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ne zadrži izvršitve.
162. člen (izvršba inšpekcijskega ukrepa po drugih osebah)
Za opravljanje izvršbe inšpekcijskih ukrepov in zasegov predmetov iz prejšnjega člena po drugi osebi se izberejo izvajalci v skladu z zakonom, ki ureja javna naročila.
Šesti del:
KAZENSKE DOLOČBE
163. člen (zastaranje prekrškov)
Prekrški pravnih in fizičnih oseb, ki jih v zvezi z graditvijo objektov določajo kazenske določbe tega dela zakona, zastarajo v dveh letih.
164. člen (prekrški investitorja)
(1) Z denarno kaznijo od 300.000 do 7,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki po določbah tega zakona nastopa kot investitor:
1. če se na podlagi njegovega naročila gradi enostavni objekt, pa pred začetkom del ni pridobil lokacijske informacije (tretji odstavek 3. člena);
2. če se na podlagi njegovega naročila brez predhodne pridobitve lokacijske informacije postavlja urbana oprema, pa pred pričetkom njene postavitve ni pridobil soglasja lastnika javne površine, na katero se postavlja (peti odstavek 3. člena);
3. če se na podlagi njegovega naročila izvajajo dela v zvezi s spremembo rabe, pa pred začetkom del ni pridobil lokacijske informacije (tretji odstavek 4. člena);
4. če uporablja ali da v uporabo objekt, ki je bil zgrajen ali rekonstruiran na podlagi gradbenega dovoljenja, brez uporabnega dovoljenja (prvi odstavek 5. člena);
5. če uporablja ali da v uporabo objekt z namenom poskusnega obratovanja, pa zanj ni bila pridobljena dokončna odločba o dovolitvi poskusnega obratovanja (tretji odstavek 5. člena);
6. če pred začetkom investicijskih vzdrževalnih del, ki se opravljajo na zunanjščini objekta, ki meji na javno površino ali objektu, ki je varovan v skladu s predpisi o varstvu kulturne dediščine, ni pridobil lokacijske informacije (drugi odstavek 6. člena);
7. če ne poskrbi, da objekt v javni rabi, katerega investitor je in ki se uporablja, ne zagotavlja funkcionalno oviranim osebam dostop, vstop in uporabo brez grajenih in komunikacijskih ovir (17. člen);
8. če za odgovornega vodjo projektov ne imenuje enega izmed odgovornih projektantov, ki jih je določil projektant, ali če pred začetkom gradnje ne poskrbi za strokovno nadzorstvo nad gradnjo (prvi odstavek 27. člena);
9. če poveri izdelavo projektne dokumentacije osebi, ki ne izpolnjuje pogojev za projektanta (28. člen);
10. če poveri gradnjo osebi, ki ne izpolnjuje pogojev za izvajalca (29. člen);
11. če poveri gradbeni nadzor osebi, ki ne izpolnjuje pogojev za nadzornika (30. člen);
12. če poveri revizijo projektne dokumentacije osebi, ki ne izpolnjuje pogojev za revidenta (31. člen);
13. če gradbeni nadzor poveri osebi, ki nastopa kot izvajalec gradnje nad katero opravlja nadzor ali je v kakršnikoli drugi medsebojni poslovni povezavi z izvajalcem (drugi odstavek 34. člena);
14. če revizijo projektne dokumentacije poveri osebi, ki v zvezi z objektom, za katerega opravlja revizijo, nastopa kot projektant ali izvajalec (tretji odstavek 34. člena);
15. če izdelavo projektne dokumentacije in gradbeni nadzor poveri isti osebi, pri čemer ta oseba hkrati izvaja gradnjo na objektu, za katerega je izdelal projektno dokumentacijo, ali če izdelavo projektne dokumentacije in gradbeni nadzor poveri različnim osebam, ki sta v medsebojni poslovni povezavi, ali če sta odgovorni vodja projektiranja in odgovorni nadzornik v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v zakonski zvezi ali živita v izvenzakonski skupnosti (četrti odstavek 34. člena);
16. če pri istem objektu nastopa kot projektant in izvajalec oziroma izvaja dela za lastne potrebe ali za trg in gradbeni nadzor poveri izvajalcu, ki izvaja gradnjo na istem objektu oziroma, ki je s takšnim investitorjem v medsebojni poslovni povezavi (peti odstavek 34. člena);
17. če pri gradnji nastopa kot nadzornik in na istem objektu hkrati nastopa kot projektant ali izvajalec (šesti odstavek 34. člena);
18. če pri gradnji nastopa kot revident in v tem primeru na objektu, za katerega je opravil revizijo projektne dokumentacije, hkrati nastopa kot projektant, izvajalec ali nadzornik (sedmi odstavek 34. člena);
19. če za izbiro najboljše strokovne rešitve ne organizira javnega natečaja, čeprav tako določa zakon, prostorski akt ali drug predpis (prvi odstavek 43. člena);
20. če organizira javni natečaj v nasprotju z določbami tega zakona (drugi odstavek 43. člena);
21. če izdelave projektne dokumentacije najprej ne ponudi avtorju izbrane natečajne rešitve, če ta izpolnjuje pogoje za projektanta (četrti odstavek 43. člena);
22. če ne zagotovi pogodbenega sodelovanja avtorja izbrane natečajne rešitve na predpisani način (peti odstavek 43. člena);
23. če v primerih, predpisanih z zakonom, ne poskrbi za revizijo projektne dokumentacije (prvi odstavek 53. člena);
24. če v primeru, ko pri gradnji na enem gradbišču sodeluje več izvajalcev, izmed odgovornih vodij del, ki so jih določili izvajalci, ne imenuje odgovornega vodjo gradbišča (drugi odstavek 76. člena);
25. če ne poskrbi za predpisan načrt organizacije gradbišča in za izdelavo varnostnega načrta ter za ustrezno ureditev gradbišča (drugi odstavek 82. člena);
26. če ne poskrbi za predpisano označitev gradbišča s tablo (tretji odstavek 82. člena);
27. če pravočasno ne zagotovi predpisanega gradbenega nadzora (prvi odstavek 85. člena);
28. če ne zagotovi strokovnega nadzorstva nad poskusnim obratovanjem (drugi odstavek 98. člena);
29. če v predpisanem roku pri geodetskem podjetju ne naroči projekta za vpis v uradne evidence, v primeru gradnje za trg pa tudi ne poskrbi za vpis objekta v zemljiški kataster, v primeru stavbe v kataster stavb in v primeru objekta gospodarske javne infrastrukture tudi v kataster gospodarske javne infrastrukture (prvi odstavek 105. člena);
30. če na predpisani način ne hrani projektov, na podlagi katerih je bil objekt zgrajen oziroma rekonstruiran, dokler objekt stoji (prvi odstavek 107. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 50.000 do 130.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik kot investitor, če stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 300.000 do 4,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot investitor in stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo od 30.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
165. člen (prekrški projektanta)
(1) Z denarno kaznijo od 600.000 do 7,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki po določbah tega zakona nastopa kot projektant:
1. če opravlja dejavnost projektiranja, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za projektanta (28. člen);
2. če pred začetkom opravljanja dejavnosti in ves čas svojega poslovanja nima zavarovane svoje odgovornosti za škodo (33. člen);
3. če v zvezi z istim objektom nastopa hkrati kot projektant, nadzornik in izvajalec oziroma če v zvezi z istim objektom nastopa hkrati kot projektant in izvajalec in je z nadzornikom v medsebojni poslovni povezavi (četrti odstavek 34. člena);
4. če uporabi projektno dokumentacijo, na podlagi katere je bil zgrajen objekt, za gradnjo ali rekonstrukcijo drugega objekta, pa ni pridobil soglasja investitorja oziroma projektanta, ki jo je izdelal (tretji odstavek 37. člena);
5. če prevzame v izdelavo projektno dokumentacijo in za načrte, ki sestavljajo projekt, ne imenuje odgovornih projektantov (prvi odstavek 45. člena);
6. če za odgovornega projektanta imenuje posameznika, ki ne izpolnjuje pogojev za odgovornega projektanta (drugi odstavek 45. člena);
7. če za odgovornega projektanta imenuje posameznika, ki je tuja fizična oseba in ne izpolnjuje pogojev za odgovornega projektanta (46. člen);
8. če ne zagotovi, da se pristojne soglasodajalce v predpisanih primerih in na predpisan način pozove k podaji pogojev oziroma soglasij k projektni dokumentaciji, ki jo je izdelal (drugi odstavek 50. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 500.000 do 4,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot projektant in posameznik, ki opravlja dejavnost arhitekturnega oziroma krajinsko-arhitekturnega projektiranja samostojno in stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 60.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba projektanta, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo od 500.000 do 4,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki opravlja dejavnost arhitekturnega oziroma krajinsko-arhitekturnega projektiranja samostojno in stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
166. člen (prekrški odgovornega vodje projekta)
Z denarno kaznijo od 100.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot odgovorni vodja projekta:
1. če nastopa kot odgovorni vodja projekta, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega projektanta (drugi odstavek 45. člena);
2. če kot tuja fizična oseba nastopa kot odgovorni vodja projekta, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega projektanta (46. člen);
3. če vseh zaključenih sestavin projekta, ki ga je izdelal, ne potrdi s svojo identifikacijsko številko in s podpisom (drugi odstavek 47. člena).
167. člen (prekrški odgovornega projektanta)
Z denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot odgovorni projektant:
1. če nastopa kot odgovorni projektant, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega projektanta (drugi odstavek 45. člena);
2. če kot tuja fizična oseba nastopa kot odgovorni projektant, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega projektanta (46. člen);
3. če načrta, ki ga je izdelal, ne potrdi s svojim podpisom in identifikacijsko številko na vseh zaključenih sestavinah načrta (prvi odstavek 47. člena);
4. če pri projektiranju ne upošteva temeljnih zahtev projektiranja (48. člen);
5. če pri projektiranju ne upošteva posebnih zahtev projektiranja (49. člen).
168. člen (prekrški soglasodajalcev)
(1) Z denarno kaznijo od 300.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba ali organ, ki po določbah tega zakona nastopa kot soglasodajalec:
1. če za projektne pogoje, ki jih določi, ne zaračuna samo materialne stroške, ki jih je imel v zvezi z njihovo pripravo, ob izstavitvi računa pa tudi ne navede določbe zakona oziroma predpisa, izdanega na podlagi zakona, v katerih ima podlago, da za takšne projektne pogoje lahko takšne stroške zaračuna ali če v računu samem takšnih stroškov ne specificira (prvi odstavek 51. člena);
2. če kot soglasodajalec nastopa državni organ ali upravljalec objekta državne gospodarske javne infrastrukture oziroma zavarovanega objekta ali območja po predpisih o varstvu kulturne dediščine oziroma ohranjanja narave, pa za določitev projektnih pogojev izstavi račun za plačilo materialnih stroškov (drugi odstavek 51. člena);
3. če za izdajo soglasja zaračuna takso v višini, višji od predpisane (tretji odstavek 51. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 200.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot soglasodajalec in stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 60.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba soglasodajalca, če kot soglasodajalec nastopa pravna oseba oziroma predstojnik, če kot soglasodajalec nastopa državni ali občinski organ, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
169. člen (prekrški revidenta)
(1) Z denarno kaznijo od 1,000.000 do 7,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki po določbah tega zakona nastopa kot revident:
1. če opravlja revizijo projektne dokumentacije, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za revidenta (31. člen);
2. če pred začetkom opravljanja dejavnosti in ves čas svojega poslovanja nima zavarovane svoje odgovornosti za škodo (33. člen);
3. če v zvezi z istim objektom, za katerega opravlja revizijo projektne dokumentacije, hkrati nastopa kot projektant ali izvajalec (tretji odstavek 34. člena);
4. če za revizijo posameznih načrtov ne imenuje odgovornega revidenta oziroma če za odgovornega revidenta imenuje posameznika, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev (drugi odstavek 53. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 1,000.000 do 4,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot revident in stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 150.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba revidenta, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
170. člen (prekrški odgovornega revidenta)
Z denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot odgovorni revident:
1. če nastopa kot odgovorni revident, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega revidenta (drugi odstavek 53. člena);
2. če pri reviziji projektne dokumentacije ne ravna na predpisan način (tretji odstavek 53. člena);
3. če ne izdela povzetka revizijskega poročila na predpisan način (četrti odstavek 53. člena);
4. če ne opremi revizijskega poročila na predpisan način (peti odstavek 53. člena).
171. člen (prekrški izvajalca)
(1) Z denarno kaznijo od 2,000.000 do 5,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki po določbah tega zakona nastopa kot izvajalec:
1. če pri gradnji objektov ne zagotovi neoviranega gibanja funkcionalno oviranih oseb (17. člen);
2. če opravlja dejavnost gradbeništva, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev za izvajalca (29. člen);
3. če pred začetkom opravljanja dejavnosti in ves čas svojega poslovanja nima zavarovane svoje odgovornosti za škodo (33. člen);
4. če takrat, ko prevzame gradnjo, ne imenuje odgovornega vodje del oziroma, če prevzame le določena dela, ne imenuje odgovornega vodje takšnih posameznih del (prvi odstavek 76. člena);
5. če imenuje odgovornega vodjo del, ki ne izpolnjuje pogojev, predpisanih s tem zakonom (prvi odstavek 77. člena);
6. če pri gradnji zahtevnega objekta imenuje odgovornega vodjo del, ki ne izpolnjuje pogojev, predpisanih s tem zakonom (drugi odstavek 77. člena);
7. če imenuje odgovornega vodjo posameznih del, ki ne izpolnjuje pogojev, predpisanih s tem zakonom (tretji odstavek 77. člena);
8. če pred začetkom gradnje novega objekta ne poskrbi za predpisano zakoličenje objekta (prvi odstavek 80. člena);
9. če o datumu in kraju zakoličenja pisno ne obvesti pristojnega upravnega organa za prostorske zadeve (četrti odstavek 80. člena);
10. če začne z gradnjo objekta, katerega zakoličenje ni bilo možno izvesti iz razlogov po prvem odstavku 81. člena in je pristojni upravni organ za gradbene zadeve izdajo soglasja za zakoličenje z odločbo zavrnil, pred začetkom gradnje pa ni bilo izdano spremenjeno gradbeno dovoljenje (tretji odstavek 81. člena);
11. če gradbišča ne uredi v skladu z varnostnim načrtom in izvajanja del ne organizira tako, da zaradi del niso ogroženi varnost objekta, življenje in zdravje ljudi, promet, sosedni objekti in okolje (drugi odstavek 82. člena);
12. če nima gradbišča označenega na predpisani način ali če na gradbišču ne razpolaga s predpisanimi dokumenti (tretji odstavek 82. člena);
13. če na gradbišču ne ravna v skladu s predpisanimi obveznostmi (83. člen);
14. če pri pregledu projekta za izvedbo ne opozori investitorja, projektanta in revidenta na morebitne ugotovljene pomanjkljivosti in ne zahteva njihove odprave oziroma če pri pregledu projekta za izvedbo ugotovi takšne napake, zaradi katerih bi lahko bila ogrožena varnost objekta, življenje in zdravje ljudi, promet, sosedni objekti ali okolje, investitor oziroma projektant pa kljub njegovemu opozorilu za odpravo teh napak ne poskrbi, takšnih napak ne javi pristojni inšpekciji in do dokončne odločitve ne ustavi del (prvi odstavek 84. člena);
15. če med izvajanjem posameznih etap del nadzorniku ne omogoči sprotne kontrole gradbenih konstrukcij in drugih nosilnih elementov (drugi odstavek 84. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 700.000 do 3,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot izvajalec in stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 150.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
172. člen (prekrški odgovornega vodje del)
Z denarno kaznijo od 80.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot odgovorni vodja del:
1. če kot odgovorni vodja del v dnevniku o izvajanju del vsakodnevno ne potrjuje skladnosti gradnje z gradbenimi predpisi (prvi odstavek 76. člena);
2. če opravlja odgovorno vodenje del, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev za odgovornega vodjo del (prvi odstavek 77. člena);
3. če nastopa kot odgovorni vodja del pri zahtevnem objektu, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (drugi odstavek 77. člena)
4. če kot tuja fizična oseba opravlja odgovorno vodenje del, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev za odgovornega vodjo del (prvi odstavek 78. člena);
5. če kot tuja fizična oseba opravlja odgovorno vodenje del pri zahtevnih objektih, pa ni vpisana v imenik IZS (drugi odstavek 78. člena).
173. člen (prekrški odgovornega vodje posameznih del)
Z denarno kaznijo od 30.000 do 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot odgovorni vodja posameznih del:
1. če kot odgovorni vodja posameznih del v dnevniku o izvajanju del vsakodnevno ne potrjuje skladnosti gradnje z gradbenimi predpisi (prvi odstavek 76. člena)
2. če opravlja odgovorno vodenje posameznih del, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev za odgovornega vodjo posameznih del (tretji odstavek 77. člena);
3. če kot tuja fizična oseba opravlja odgovorno vodenje posameznih del, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev za odgovornega vodjo posameznih del (prvi odstavek 78. člena).
174. člen (prekrški v zvezi z gradnjami v lastni režiji)
(1) Z denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik:
1. če v lastni režiji gradi objekt, pa niso izpolnjeni pogoji iz 79. člena;
2. če pred začetkom gradnje novega objekta ne poskrbi za predpisano zakoličenje objekta (prvi odstavek 80. člena);
3. če o datumu in kraju zakoličenja pisno ne obvesti pristojnega upravnega organa za prostorske zadeve (četrti odstavek 80. člena);
4. če začne z gradnjo objekta, katerega zakoličenje ni bilo možno izvesti iz razlogov po prvem odstavku 81. člena in je pristojni upravni organ za gradbene zadeve izdajo soglasja za zakoličenje z odločbo zavrnil, pred začetkom gradnje pa ni bilo izdano spremenjeno gradbeno dovoljenje (tretji odstavek 81. člena);
5. če nima gradbišča označenega na predpisani način ali če na gradbišču ne razpolaga s predpisanimi dokumenti (tretji odstavek 82. člena);
6. če na gradbišču ne ravna v skladu s predpisanimi obveznostmi (83. člen);
7. če nadzorniku ne omogoči sprotne kontrole gradbenih konstrukcij in drugih nosilnih elementov (drugi odstavek 84. člena);
8. če gradbeni nadzor nad gradnjo objekta v lastni režiji poveri nadzorniku, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev (tretji odstavek 85. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 400.000 do 1,500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek društvo, če stori katero izmed dejanj iz prejšnjega člena.
(3) Z denarno kaznijo od 50.000 do 100.000 se za prekršek kaznuje odgovorna oseba društva, če stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo od 900.000 do 1,000.000 se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki ni društvo, če gradi objekt v lastni režiji, pa ne izpolnjuje pogojev za izvajalca iz 29. člena tega zakona.
(5) Z denarno kaznijo od 50.000 do 100.000 se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
175. člen (prekrški nadzornika)
(1) Z denarno kaznijo od 1,500.000 do 7,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki po določbah tega zakona nastopa kot nadzornik:
1. če opravlja gradbeni nadzor, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (30. člen);
2. če pred začetkom opravljanja dejavnosti in ves čas svojega poslovanja nima zavarovane svoje odgovornosti za škodo (33. člen);
3. če v zvezi z objektom hkrati nastopa kot nadzornik in izvajalec gradbenih, zaključnih oziroma obrtniških, montažnih in drugih del ali kot dobavitelj gradbenih proizvodov, naprav in opreme oziroma če je v medsebojni poslovni povezavi z izvajalcem (drugi odstavek 34. člena);
4. če pri opravljanju gradbenega nadzora na gradbišču ne imenuje odgovornega nadzornika (prvi odstavek 86. člena);
5. če pri opravljanju gradbenega nadzora na gradbišču zahtevnega objekta imenuje odgovornega nadzornika, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev (drugi odstavek 86. člena);
6. če pri opravljanju gradbenega nadzora na gradbišču manj zahtevnega objekta imenuje odgovornega nadzornika, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev (drugi odstavek 86. člena);
7. če pri opravljanju gradbenega nadzora na gradbišču imenuje odgovornega nadzornika, ki je tuja fizična oseba, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (87. člen).
(2) Z denarno kaznijo od 1,000.000 do 4,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot nadzornik in stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 100.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba nadzornika, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
176. člen (prekrški odgovornega nadzornika)
Z denarno kaznijo od 100.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot odgovorni nadzornik:
1. če nastopa kot gradbeni nadzornik nad gradnjo objekta v lastni režiji, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (tretji odstavek 85. člena);
2. če nastopa kot odgovorni nadzornik nad gradnjo zahtevnega objekta, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (drugi odstavek 86. člena);
3. če nastopa kot odgovorni nadzornik nad gradnjo manj zahtevnega objekta, pa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (drugi odstavek 86. člena);
4. če za izvajanje posameznih del imenuje odgovorne nadzornike posameznih del, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev (tretji odstavek 86. člena);
5. če kot tuja fizična oseba nastopa kot odgovorni nadzornik, pa ne izpolnjuje pogojev za odgovornega nadzornika (prvi odstavek 87. člena);
6. če kot tuja fizična oseba nastopa kot odgovorni nadzornik pri gradnji zahtevnega objekta, pa ni vpisana v imenik IZS (drugi odstavek 87. člena).
7. če pri opravljanju nadzora ne ravna v skladu z določbami 88. člena.
177. člen (prekrški geodetskega podjetja)
(1) Z denarno kaznijo od 300.000 do 3,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki po določbah predpisov o geodetski dejavnosti nastopa kot geodetsko podjetje:
1. če za odgovornega geodeta imenuje posameznika, ki ne izpolnjuje pogojev za odgovornega geodeta (tretji odstavek 45. člena);
2. če opravi zakoličenje v nasprotju s pogoji, določenimi v gradbenem dovoljenju (drugi odstavek 80. člena);
3. če zakoličenje objekta izvede geodet, ki ne izpolnjuje pogojev, določenih z geodetskimi predpisi (tretji odstavek 80. člena);
4. če se ugotovi, da so pri zakoličenju objekta med dejanskim stanjem na terenu in med stanjem po gradbenem dovoljenju pri legi nameravanega objekta nastale takšne razlike, da ni mogoče izpolniti pogojev iz gradbenega dovoljenja, pa kljub temu izvede zakoličenje brez predhodnega soglasja pristojnega upravnega organa za gradbene zadeve (prvi odstavek 81. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 300.000 do 2,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki po določbah predpisov o geodetski dejavnosti nastopa kot geodet in stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 90.000 do 400.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba geodetskega podjetja, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
178. člen (prekrški odgovornega geodeta)
Z denarno kaznijo od 20.000 do 120.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot odgovorni geodet:
1. če nastopa kot odgovorni geodet, pa ne izpolnjuje pogojev za odgovornega geodeta (tretji odstavek 45. člena);
2. če podpiše načrt o zakoličenju objekta, pa je zakoličenje v nasprotju s pogoji, določenimi v gradbenem dovoljenju (drugi odstavek 80. člena);
3. če opravi zakoličenje objekta, pa ne izpolnjuje pogojev, določenih z geodetskimi predpisi (tretji odstavek 80. člena);
4. če ne poskrbi za izdelavo zakoličbenega načrta na predpisani način (peti odstavek 80. člena);
5. če izdela geodetski načrt novega stanja zemljišča v nasprotju z geodetskimi predpisi (prvi odstavek 93. člena).
179. člen (prekrški v zvezi z nelegalnimi gradnjami)
(1) Z denarno kaznijo od 7,000.000 tolarjev do 20,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
1. izvaja ali izvede gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta, nadomestno gradnjo ali odstranitev objekta, za katero je predpisano gradbeno dovoljenje, brez gradbenega dovoljenja (prvi odstavek 3. člena);
2. izvaja dela, ki so v zvezi s spremembo namembnosti, brez gradbenega dovoljenja (prvi odstavek 4. člena);
3. izvaja nadomestno gradnjo, pa v predpisanem roku, ki je določen z gradbenim dovoljenjem, ne odstrani objekta, za katerega je bila z gradbenim dovoljenjem dovoljena nadomestna gradnja (prvi odstavek 68. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 3,000.000 do 10,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 300.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo od 100.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka.
(5) Če stori prekršek iz prvega odstavka, ki se nanaša na gradnjo zahtevnega objekta ali objekta z vplivi na okolje, objekta, ki je registriran kot kulturni spomenik, ali ki naj bi se izvedla na območju, ki je varovano v skladu s predpisi o kulturni dediščini, ali v skladu s predpisi o ohranjanju narave oziroma, ki se nahaja na vodnem zemljišču, se kaznuje:
– pravna oseba z denarno kaznijo od 10,000.000 tolarjev do 30,000.000 tolarjev,
– samostojni podjetnik posameznik z denarno kaznijo od 5,000.000 tolarjev do 15,000.000 tolarjev,
– odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 500.000 do 1,500.000 tolarjev,
– posameznik z denarno kaznijo od 150.000 do 450.000 tolarjev.
180. člen (prekrški v zvezi z neskladnimi gradnjami)
(1) Z denarno kaznijo od 2,000.000 do 7,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, če izvaja neskladno gradnjo iz prvega odstavka 153. člena.
(2) Z denarno kaznijo od 1,000.000 do 4,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 200.000 do 700.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo od 50.000 do 200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če izvaja neskladno gradnjo iz prvega odstavka.
(5) Če stori prekršek iz prvega odstavka, ki se nanaša na gradnjo zahtevnega objekta ali objekta z vplivi na okolje, objekta, ki je registriran kot kulturni spomenik, ali ki naj bi se izvedla na območju, ki je varovano v skladu s predpisi o kulturni dediščini, ali v skladu s predpisi o ohranjanju narave oziroma, ki se nahaja na vodnem zemljišču, se kaznuje:
– pravna oseba z denarno kaznijo od 5,000.000 tolarjev do 20,000.000 tolarjev,
– samostojni podjetnik posameznik z denarno kaznijo od 3,000.000 tolarjev do 10,000.000 tolarjev,
– odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 300.000 do 1,000.000 tolarjev,
– posameznik z denarno kaznijo od 70.000 do 300.000 tolarjev.
181. člen (prekrški v zvezi z nevarnimi gradnjami)
(1) Z denarno kaznijo od 2,000.000 do 8,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki je investitor oziroma lastnik nevarne gradnje oziroma izvaja nevarno gradnjo iz prvega odstavka 154. člena.
(2) Z denarno kaznijo od 1,000.000 do 7,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 200.000 do 700.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo od 50.000 do 200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori dejanje iz prvega odstavka.
(5) Če stori prekršek iz prvega odstavka, ki se nanaša na gradnjo in vzdrževanje zahtevnega objekta ali objekta z vplivi na okolje, objekta, ki je registriran kot kulturni spomenik, ali ki naj bi se izvedla na območju, ki je varovano v skladu s predpisi o kulturni dediščini, ali v skladu s predpisi o ohranjanju narave, oziroma ki se nahaja na vodnem zemljišču, se kaznuje:
– pravna oseba z denarno kaznijo od 5,000.000 tolarjev do 20,000.000 tolarjev,
– samostojni podjetnik posameznik z denarno kaznijo od 3,000.000 tolarjev do 10,000.000 tolarjev,
– odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 300.000 do 1,000.000 tolarjev,
– posameznik z denarno kaznijo od 70.000 do 300.000 tolarjev.
182. člen (prekrški v zvezi z nelegalnimi kopi)
(1) Z denarno kaznijo od 10,000.000 do 30,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, če izvaja nelegalni kop iz 155. člena.
(2) Z denarno kaznijo od 5,000.000 do 15,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 500.000 do 1,500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo od 150.000 do 450.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka.
183. člen (prekrški v zvezi z enostavnimi objekti in spremembami rabe)
(1) Z denarno kaznijo od 1.000.000 tolarjev do 3.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
1. gradi enostavni objekt v nasprotju z izvedbenim prostorskim aktom (tretji odstavek 3. člena);
2. postavlja urbano opremo v nasprotju z izvedbenim prostorskim aktom (peti odstavek 3. člena);
3. izvaja spremembo rabe v nasprotju z izvedbenim prostorskim aktom (tretji odstavek 4. člena);
4. izvaja investicijska vzdrževalna dela na objektu, ki je varovan v skladu s predpisi o kulturni dediščini, ali na zunanjščini objekta, ki meji na javno površino, v nasprotju z izvedbenim prostorskim aktom (drugi odstavek 6. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 500.000 do 2,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki stori katero izmed dejanj iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 200.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka.
184. člen (prekrški v zvezi s posebnimi prepovedmi)
(1) Z denarno kaznijo od 10,000.000 do 30,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki krši katerokoli izmed prepovedi, določenih v prvem odstavku 158. člena tega zakona.
(2) Z denarno kaznijo od 5,000.000 do 15,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki krši katero izmed prepovedi iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če krši katero izmed prepovedi iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki krši katero izmed prepovedi iz prvega odstavka.
185. člen (prekrški pravnih oseb javnega prava v zvezi s posebnimi prepovedmi)
Z denarno kaznijo od 150.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba upravnega in drugega državnega organa, občinske uprave oziroma organa lokalne skupnosti ali nosilca javnega pooblastila, ki krši posebne prepovedi po določbah tega zakona:
1. če omogoči priključitev nedovoljene gradnje na objekt gospodarske javne infrastrukture oziroma izda dovoljenje ali soglasje za takšno priključitev (1. točka prvega odstavka 158. člena);
2. če omogoči vpis nedovoljene gradnje v zemljiško knjigo (2. točka prvega odstavka 158. člena);
3. če omogoči uporabo oziroma opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti v nedovoljeni gradnji z izdajo odločbe, da so za opravljanje dejavnosti izpolnjeni predpisani pogoji (3. točka prvega odstavka 158. člena);
4. če omogoči pravni promet, ki je v zvezi s nedovoljeno gradnjo, z overitvijo ali podobnim dejanjem (4. točka prvega odstavka 158. člena);
5. če omogoči sklenitev pravnega posla, ki je v zvezi s nedovoljeno gradnjo, z overitvijo ali podobnim dejanjem (5. točka prv
sporočil: 354
Sprememba namembnosti bi morala biti omogočena v veljavnih
prostorskih izvedbenih aktih - sicer ni možno izdajati gradbenega
dovoljenja za ta namen, nadzor nad tem pa mora izvajati gradbena
inšpekcija. Prostorski akt bi moral vplive na okolje za predvidene
namembnosti in predviden obseg kapacitet že opredeliti in temu
primerno odrediti dopustne gradnje. Tudi ta dejstva in pravilnost
mora preverjati gradbena inšpekcija, skladno z Zakonom o urejanju
prostora
sporočil: 354
Za ukrepanje inšpekcije v obravnavanem primeru sta pomembna
145.člen (prva in druga alineja, v povezavi z 48. in 49. členom
ZGO-1) in 167. člen (4. in 5. točka) Zakona o graditvi
objektov
145. člen (obseg inšpekcijskega nadzorstva)
Gradbeni inšpektor v okviru inšpekcijskega nadzorstva nadzoruje zlasti:
– ali so bili pri prostorskem načrtovanju upoštevani predpisi s področja urejanja prostora;
– ali so bili pri projektiranju upoštevani predpisi s področja graditve objektov;
– ali so izpolnjeni pogoji za začetek gradnje oziroma drugih del po tem zakonu;
– ali se gradnja izvaja skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem;
– ali se objekti gradijo ter ali so zgrajeni in vzdrževani tako, da zagotavljajo zanesljivost in izpolnjujejo bistvene zahteve po tem zakonu;
– ali so izpolnjeni pogoji za začetek uporabe objektov po tem zakonu;
– ali udeleženci pri graditvi objektov, ko opravljajo dejavnost prostorskega načrtovanja, projektiranja, revidiranja, gradnje in gradbenega nadzora, izpolnjujejo pogoje, določene s tem zakonom.
167. člen (prekrški odgovornega projektanta)
Z denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot odgovorni projektant:
1. če nastopa kot odgovorni projektant, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega projektanta (drugi odstavek 45. člena);
2. če kot tuja fizična oseba nastopa kot odgovorni projektant, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega projektanta (46. člen);
3. če načrta, ki ga je izdelal, ne potrdi s svojim podpisom in identifikacijsko številko na vseh zaključenih sestavinah načrta (prvi odstavek 47. člena);
4. če pri projektiranju ne upošteva temeljnih zahtev projektiranja (48. člen);
5. če pri projektiranju ne upošteva posebnih zahtev projektiranja (49. člen).
145. člen (obseg inšpekcijskega nadzorstva)
Gradbeni inšpektor v okviru inšpekcijskega nadzorstva nadzoruje zlasti:
– ali so bili pri prostorskem načrtovanju upoštevani predpisi s področja urejanja prostora;
– ali so bili pri projektiranju upoštevani predpisi s področja graditve objektov;
– ali so izpolnjeni pogoji za začetek gradnje oziroma drugih del po tem zakonu;
– ali se gradnja izvaja skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem;
– ali se objekti gradijo ter ali so zgrajeni in vzdrževani tako, da zagotavljajo zanesljivost in izpolnjujejo bistvene zahteve po tem zakonu;
– ali so izpolnjeni pogoji za začetek uporabe objektov po tem zakonu;
– ali udeleženci pri graditvi objektov, ko opravljajo dejavnost prostorskega načrtovanja, projektiranja, revidiranja, gradnje in gradbenega nadzora, izpolnjujejo pogoje, določene s tem zakonom.
167. člen (prekrški odgovornega projektanta)
Z denarno kaznijo od 50.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki po določbah tega zakona nastopa kot odgovorni projektant:
1. če nastopa kot odgovorni projektant, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega projektanta (drugi odstavek 45. člena);
2. če kot tuja fizična oseba nastopa kot odgovorni projektant, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega projektanta (46. člen);
3. če načrta, ki ga je izdelal, ne potrdi s svojim podpisom in identifikacijsko številko na vseh zaključenih sestavinah načrta (prvi odstavek 47. člena);
4. če pri projektiranju ne upošteva temeljnih zahtev projektiranja (48. člen);
5. če pri projektiranju ne upošteva posebnih zahtev projektiranja (49. člen).
Strani: 1
