To je digitalizacija .........zlovenije..

Kaj nam ZKP ne narekuje, da moramo pri tem postopku imeti s sabo rojstni list nekaj tednov starega otroka. Če je pa vsako tako malenkost treba napisati, potem smo pa res daleč zabredli (smo tako ali tako).

Ja, lahko bi ob rojstvu vsak dobil osebno izkaznico avtomatsko, brez vloge. Pa bi verjetno tudi dobilo kako rdečo luč.

Najprej, v navodilih ne piše najosnovnejše – da moraš imeti s seboj rojstni list otroka.

Zakaj sploh to? Rojstni list itak nima slike in teoretično lahko prineseš tujega.
Rojstni list je tudi uradni dokument, ki ga upravna enota lahko pridobi ali preveri pri sebi po uradni dolžnosti. Nekoč je bilo rečeno, da uradniki ne smejo več od strank zahtevati dokumentov, ki jih lahko sami pridobijo od svojih drugih služb.

Preveriti bi morali edino in predvsem istovetnost starša (z osebno ali podobnim), da ne gre za "ukradenega" otroka. Starš bi načeloma v vsakem primeru lahko zahteval osebno za svojega otroka. Tudi ne vidim, zakaj bi bil problem, če se strinja le en. Saj ne gre za neko destruktivno dejavnost s trajnimi posledicami.

To so spet ene birokratske fore, ki nimajo nič skupnega z življenjskimi potrebami.

Če starša ne bivata na istem naslovu, se vedno zahteva soglasje drugega. Obstaja ne tako majhna verjetnost, da bo starš, ki oddaja vlogo, na ta način pridobil potni list za otroka, in otroka odpeljal. Nekaj takih primerov že imamo. Pogačarjevo nečakinjo, skupaj z mamo, ki jo je odpeljala neznano kam, še vedno iščejo.


Ko so moji otroci s šolo hodili v Istro, sva soglasja morala dajati oba starša (smo ločeni). Ravno tako sem moral dat obakrat soglasje, ko se je dalo delat osebne izkaznice in potne liste. Pa je moja ex, ki je te reči urejala na UE, trgovka za šalterjem, ne pa novinarka finančno poslovnega časnika.

Že ob tem, da je morala babi urejat pasoš za vnuka, mi smeh na usta riše. Ker otrok ima... Em mamo. Ta se mora s tem ukvarjat.

[Endimion]
Že ob tem, da je morala babi urejat pasoš za vnuka, mi smeh na usta riše. Ker otrok ima... Em mamo. Ta se mora s tem ukvarjat.

Bravo. Mogoče zaradi verodostojnosti članka.

Sploh ne razumete poante ključ problema je da sploh prideš do birokrata.....z digitalizacijo bi moral avtomatično dobiti termin in uro kot v zdravstvu al pa upravno napotnuco kot v Nemčiji pa kje živimo da jih 20 čaka idiotizem popolnoma neorganizirani za urgence se pa opredeli en telefon ki velja za celo slo da usklajuje termine

[Endimion]
Če starša ne bivata na istem naslovu, se vedno zahteva soglasje drugega. Obstaja ne tako majhna verjetnost, da bo starš, ki oddaja vlogo, na ta način pridobil potni list za otroka, in otroka odpeljal. Nekaj takih primerov že imamo. Pogačarjevo nečakinjo, skupaj z mamo, ki jo je odpeljala neznano kam, še vedno iščejo.

Take stvari se načeloma ne bi smelo reševati na UE z izdajo osebne izkaznice.
Vzemimo analogijo z ZDA, kot bi tudi mi radi bili nekakšno svobodno prehodno ozemlje Evropske unije.
V ZDA te nihče ne bo nič vprašal, če odpelješ del družine iz Kalifornije v Teksas. Niti ustavil te ne bo nikjer nihče. Ali pa nekdaj v Jugi iz Slovenije v Bosno.
Osebna izkaznica pa je v EU načeloma potrebna za prehajanje notranjih meja (in nekaterih zunanjih s sporazumom).
Se pravi, brez potnega lista ne more starš odpeljati otroka v Indijo. Če ga odpelje v drugi del unije, pa je to stvar za represicne organe in pravosodje in ne za birokrate na UE s pogojevanjem osebne. Ali pa je tole nekakšno enotno območje z napako? Kar itak prevečkrat opažamo.

Že ob tem, da je morala babi urejat pasoš za vnuka, mi smeh na usta riše. Ker otrok ima... Em mamo. Ta se mora s tem ukvarjat.

Članek je nedosleden. Najprej osebna za vnuka. Naprej pa ...
Besedilo opisuje situacijo, kot bi vlogo podajala mati, saj problematizira le drugega starša (očeta). Nikjer nič ne piše o prvem staršu (ki bi dejansko moral biti problem). Vsekakor dokument mora zahtevati na nek način ali oseba zase (danes ni potrebe, da je to z osebno prisotnostjo) ali njegov zakoniti zastopnik in ne neka babica ali sosed.

Lepa zgodba o ljudeh.

Pravila pa so, ker jih želimo ljudje.

In kar je bistveno, uradniki so zivljenski in ti in stranke smo država.
To je tisto, kar je pomembno.

Priporočam se še za kako birokratsko dogodivščino iz tujine kamor mlada družina potuje :).


Drugače pa, vsaj zame, meni je zgodba pozitivna.
Sploh glede na to kako ljudje volimo ;).

Starša nimata istega naslova.

Žalostno, kam smo prišli.

Veliko jih je, ko tudi priimkov nimajo istih.

Žalostno !

Ali je zgodba resnična ali ne ne vem in me ne zanima.

Dejstvo pa je, da na vseh področjih Ljubljana poka po šivih in je nujna decentralizacija.

Na naši majhni UE se take stvari ne dogajajo.

Ko sem urejal osebno za otroke ni bilo potrebno, da je otrok prisoten in tudi ne žena.

Seveda me referentka osebno pozna.

Na vrsti takoj in brez naročanja.

Sicer pa tedensko najmanj enkrat grem v Avstrijo in me nikoli na meji nič ne vprašajo.

Tudi ustavljajo ne.

Tu in tam kakšne sumljive, ki niso domačini.

Hvala Bogu, da sem daleč od Ljubljane.

Še mimogrede.

Na začetku in koncu prispevka tista zlajnana fama o davkih.

Tu in tam koga slišim, ko reče: "mi ki plačujemo davke".

Ja, itak, saj jih vsi plačujemo !

V taki ali drugačni obliki.

Za vsak kos blaga, ki ga nesemo iz trgovine plačamo DDV.

Veliki in mali, stari in mladi, bogati in revni.

Tako, da se na koncu vsak lahko dere, da plačuje davke.

No, eni so škrt in malo zapravijo in posledično plačajo tudi manj DDV.

Občasno zasledim podatek, da imajo državljani Slovenije neke milijarde na bančnih računih.

Ta mrtev denar se ne obrača.

Eni pa vse prihodke čez mesec "zapravijo" za blago in storitve in še kaj dodatno zašušmarijo in še tisto gre ven za dnevne potrebe.

In posledično plačajo državi precej davka.

Pač vsak na svoj način.

Zato mi je ful smešno, ko nekdo izjavi, da plačuje davke.

Bistveno je, da se denar vrti !

Tudi (privat) banke niso nič boljše:

Bi odprli dijaški ali študentski račun? Pripravite se na sledečo kalvarijo s slovenskimi bankami
www.zanima.me/bi-odp...i-bankami/

Te reči se točno zato urejajo najprej na ravni UE.

Zakaj? Starši imamo neodtuljivo pravico uveljavljanja svojih starševskih pravic. Ne glede na naš siceršnji partnerski status. Sno poročeni, v izven zakonski zvezi, se samo malo klinimo občasno, smo ločeni... vseeno je to. O otrokovih rečeh se odločaš sporazumno. S soglasjem.

Tu, kot berem, je uradnik zaznal, da starša, glede na rojstni list, ne bivata skupaj. Uradnik ne more za prmej vedet kakšne so res okoliščine. In je zahteval higienski minimum. Soglasje očeta. Ker različen naslov LAHKO pomeni, da gre za ločeno zgodbo. Bolje, da zahteva soglasje drugega starša 5000x, kot pa da je cela država enkrat samkrat v luftu zaradi odpeljanega otroka. In uradnika nabijajo na kol, ker ni svojega dela opravil.

Mimogrede, včeraj sem zvečer dal to uradniško latovščino svojemu 14 let staremu mulcu prebrat. Prebere, in ga vprašam:
"No, kaj jaz rabim, da dobim zate osebno?"

Mali iz prve:
"Moj rojstni list, al pa prejšnjo izkaznico, in sliko. Pa mami mora podpisati da se strinja."

Z novinarkinim pojmovanjem splošne pismenosti je nekaj fejst narobe.

Dodatno me zabava še nekaj v članku. Do Škofljice ali Litije (to je celih 25 minut z vlakom, z avtom si prej!) je za majhnega dojenčka preveč. A selitev nekaj 1000km proč pa ne bo preveč?

Ta s selitvijo je tudi... for one thing. S selitvijo se nikoli ne mudi tako zelo, razen če te deložirajo. Z nekaj tednov starim otrokom se ti mora še manj mudit. Premikanje majhnega otroka je malce večja logistika, kot pa spakirat cunje, fliknit kufer v avto, in se odpeljat ven iz samoupravnega socializma Slovenije. Se bi dalo počakat mesec ali dva? Komot. Saj se seliš za xy let? Ali kar za zmeraj! In kako bo ta ljuba preljuba hči urejala upravne zadeve v tujini, če pa z nadpovprečno pismenostjo v Sloveniji ne gre...

Ne morem za prmej vedet... ampak ne bi jaz stavil, da gre za nujno selitev. Prej bi rekel, da gre za nujni dopust!