pomoje vsi komplicirate. pod crto mas vedno tako ali drugace zajamceno socialo. al skoz instrumente prvega reda, kot je penzija, al pa drugih redov, kot je pobiranje klosarjev na cesti (kar se tut placa) in odvazanje na zdravljenje (kar se isto placa). ce pokrijem samo enega od robnih primerov...

... in Dojenček, ki bi KRKG dobil položeno v zibelko leta 2007, bi rabil 14 let, da bi z njo priplezal na nulo. Takrat je bila 125€ (po splitu), in včeraj je bila 126€.

V vmesnem času je dojenček dobil še 45€ dividend. 126+45=171. Skupni donos v teh 14 letih je 36,7%. Ali povprečno na leto 2,2% brutto. Brez davka na dividende, ki od dividende odpihne četrtino. In brez posrednikov, ki kasirajo.

Se strinjam, ja. Individualni varčevalni račun na katerega v katerega moraš vlagat, vendar je tvoj, ne skupen. Podoben model imajo Singapurci. Že občutek, da imaš nekaj na svojem računu je čisto drugačen kot, če to vplačuješ v nek abstrakten žakelj. In verjetno si tudi bolj skrben?

To je verjetno najslabše obdobje za investicijo v delnice Krke. In če vzameva to: je dosežena donosnost 5,95% letno (pred stroški, davki in inflacijo). Seveda veliko manj kot leta 1998 :) Za povprečno generacijo dojenčkov v zadnjih 26 letih pa bi bila Krka odlična naložba :) popolnega sistema itak ni.

Sistem se res ni razletel. Imamo pa danes približno 35 mia dolga več kot smo ga imeli takrat. ja, tudi relativno v BDPju je dolg zrastel :) saj mi lahko pripeljemo socialno državo do limite, vprašanje kakšni bodo rezultati. če se ti da, preberi tale zanimiv članek o Argentini:
www.brookings.edu/ar...0-economy/
nekje zmanjka špage :)

To opcijo imaš že sedaj. Problem je v tem, ker je prostovoljna. Saj ravno o tem govori članek. Ali bi se to šli, če bi bilo prostovoljno. Moja predikcija je, najmanj 35% ljudi se tega ne bi šlo, v kolikor je prostovoljno. Ker časovni horizont 40 let do starosti je enostavno predolg. In vmes se ti zgodi svašta. Od družine, reševanja stanovanjskega problema, kjer bi ljudje odložili varčevanje za starost, in potem otroci, ki so investicija ki ni poceni. Pa se ti zgodi da ostaneš brez dela, in podobno.

Leta 1995, ko so uvedli 2-steber, in hkratno znižali prispevke delodajalca za ZPIZ je res bila ideja, da bi delodajalci vzpostavili kolektivne sheme dodatnega pokojninskega zavarovanja. Z izjemo javnega sektorja, se to ni zgodilo. Oziroma redke izjeme. Jaz varčujem individualno. Noben delodajalec mi tega ni ponudil. Ne glede na to, da ima davčno olajšavo pri tem. Delodajalci so enostavno bili veseli nižjega stroška dela.

Leta 2007 pa so dodatno uvedli, da lahko privarčevan denar potegneš ven kadarkoli po 10 letih, ob hkratnem plačilu dohodnine. In s tem razvrednotili pomen varčevanja za pokojnino. Nekdo ki nek moment rabi denar, plača 25% šticunge, in denar vzame ven. Ker ne razmišlja o tem, da je to denar za prihodnost. To je realnost. In v časih ekonomske krize, kor je denimo bila v 2009-2013, si potem s tem ljudje rešujejo eksistenco. Marsikdo.

Še zanimivost. Reciva hipotetično, da naj bi državna ali javna pokojnina zagotavljala nek goli minimum. Denimo znesek denarne socialne pomoči. Več pa ne. Pri 650.000 upokojencih in socialni od 484€ mesečno je to še vedno 3,8 milijarde letno. Je sicer manj od 5,2 milijarde, kolikor so pokojnine danes, ampak za 1/4 manj. Tistih 24% od brutto in na brutto bi postalo 18%. In ni več ostalih dodatkov, regresov in dodatkov za postrežbo in podobnega.

In zgodi se ti, da starši pristanejo na tvoji grbi. Boš zmogel poleg financiranja sebe financirati tudi njih? In to financiranje gre od netto. Veliko ljudi tega ne bi zmoglo.

Imaš prav. Vendar se predvsem strinjam z Matejem. Nekje je treba začeti, in to čimprej. Ljudi je potrebno navajati na upravljanje s svojimi sredstvi, tudi za potrebe lastne prihodnosti. Če ve vsak zavarovati svoj avto se bo najbrž naučil zavaropvati svojo prihodnoist (pokojnina). Država poskrbi za prehod in zagotavlja druge vire za tiste, ki tega ne zmoreje zaradi prenizkih prihodkov (tukaj nimam v mislih normiranih s.p. jev, ki si plačujejo minimalne prispevke ter drugih zaposlenih na področjih, kjer prejemajo mininalno plačo ter še večkratni povračila stroškov ....) Skratka bistvo je v tem, da najbrž ni polovica zaposlenih na minimumu ampak je realno (ob upoštevanju drugih virov in sive ekonomije) teh max 150.000. Pirpevek, ki ga bi moral plačevati za pokojnino tako ne bi šel od tvoje zdajšnje neto plače, ampak že iz plačanih pripevkov (torej to ni drugi, tretji, četrti, in ne vem kateri steber, lahko tudi IFRI račun, ...). Trg bi poskrbel za ponudbe teh zavarovanj za starost, država bi počasi spremeinjala sistem iz zdajšnjega v malenkost bolj individualnega (mogoče do max 50:50), ljudje bi se pa kaj novega naučili.

Ta stari pa itak pridejo na tvojo grbo, saj smo socialna bitja :-)

Zato pa vse vrzes v kripto. Slovenija vi lahko bila v samem svetovnem vrhu po kripto vlozku na novorojencka

Mal me je masmejalo tisti "trg bo poskrbel"

Vsekakor bo, a najprej zase.
Zanimiv precedens bo oz je že trenutno v USA, ko bojo babybomerji črpali svoje prihranke.
Zaenkrat je sicer v redu, a trg mora opravičit svoje še za 10 do 20 let črpanja penzij.
Za vse entuziaste je tu vedno japonski borzni trg od leta 1990 naprej, lahko tudi računate od l80 :)

Vsaka reforma levičarjev deluje v smeri osiromašenja srednjega razreda.
Vsi populistični ukrepi, ki jih izvajajo sicer (vsaj navidezno) blažijo socialne razlike, a nazadnje čedalje bolj uvajajo uranilovko.

[MatejRigel]
Pay as you go sistem čimprej spremenit v kapitalskega. Vsakemu novorojenemu otročku da država 15 tisoč EUR, ki so naloženi v obliki indeksnega sklada globalno. Ta denar lahko pobere ob vstopu v penzijo ven in ga koristi za pokojnino. Enostavno, učinkovito in poceni. Ostali balast pa ukinemo. IRFI (individualni računi finančnin instrumentov) so definitivno korak v pravo smer. Vem, vem. Same kritike bodo padale kako se to ne da naredit :)

15 jurjev, četudi revalorizirano čez 60 let ni nič.. oziroma je še vedno največ samo revaloriziranih 15 jurjev (cca morda malo čez eno leto preživetja v tem našem zahodnem svetu).

Za vse ostalo pa si naj človek poskrbi sam. In človek je glup. Evidentno si bo poskrbel za neracionalno življenje in bo nazadnje crkaval na ulici.

[Endimion]
To opcijo imaš že sedaj. Problem je v tem, ker je prostovoljna. Saj ravno o tem govori članek. Ali bi se to šli, če bi bilo prostovoljno. Moja predikcija je, najmanj 35% ljudi se tega ne bi šlo, v kolikor je prostovoljno. Ker časovni horizont 40 let do starosti je enostavno predolg. In vmes se ti zgodi svašta. Od družine, reševanja stanovanjskega problema, kjer bi ljudje odložili varčevanje za starost, in potem otroci, ki so investicija ki ni poceni. Pa se ti zgodi da ostaneš brez dela, in podobno.

Leta 1995, ko so uvedli 2-steber, in hkratno znižali prispevke delodajalca za ZPIZ je res bila ideja, da bi delodajalci vzpostavili kolektivne sheme dodatnega pokojninskega zavarovanja. Z izjemo javnega sektorja, se to ni zgodilo. Oziroma redke izjeme. Jaz varčujem individualno. Noben delodajalec mi tega ni ponudil. Ne glede na to, da ima davčno olajšavo pri tem. Delodajalci so enostavno bili veseli nižjega stroška dela.

Leta 2007 pa so dodatno uvedli, da lahko privarčevan denar potegneš ven kadarkoli po 10 letih, ob hkratnem plačilu dohodnine. In s tem razvrednotili pomen varčevanja za pokojnino. Nekdo ki nek moment rabi denar, plača 25% šticunge, in denar vzame ven. Ker ne razmišlja o tem, da je to denar za prihodnost. To je realnost. In v časih ekonomske krize, kor je denimo bila v 2009-2013, si potem s tem ljudje rešujejo eksistenco. Marsikdo.

Še zanimivost. Reciva hipotetično, da naj bi državna ali javna pokojnina zagotavljala nek goli minimum. Denimo znesek denarne socialne pomoči. Več pa ne. Pri 650.000 upokojencih in socialni od 484€ mesečno je to še vedno 3,8 milijarde letno. Je sicer manj od 5,2 milijarde, kolikor so pokojnine danes, ampak za 1/4 manj. Tistih 24% od brutto in na brutto bi postalo 18%. In ni več ostalih dodatkov, regresov in dodatkov za postrežbo in podobnega.

In zgodi se ti, da starši pristanejo na tvoji grbi. Boš zmogel poleg financiranja sebe financirati tudi njih? In to financiranje gre od netto. Veliko ljudi tega ne bi zmoglo.

Brez osnovne sociale in penzije pač ne gre graditi normalne družbe (to gre, (sicer se bom vgriznil v jezik), ampak res v smeri UTD).
Za vse ostalo si mora človek poskrbeti sam in državna politika mora to vzpodbujat,
ali pa bo nazadnje socialistična država :)
www.youtube.com/watc...1CyPjQQTAM

[MatejRigel]
Pay as you go sistem čimprej spremenit v kapitalskega. Vsakemu novorojenemu otročku da država 15 tisoč EUR, ki so naloženi v obliki indeksnega sklada globalno. Ta denar lahko pobere ob vstopu v penzijo ven in ga koristi za pokojnino. Enostavno, učinkovito in poceni. Ostali balast pa ukinemo. IRFI (individualni računi finančnin instrumentov) so definitivno korak v pravo smer. Vem, vem. Same kritike bodo padale kako se to ne da naredit :)

Ideja je dobra,
Jaz bi kaj podobnega naredil s svojim denarjem, npr. ob rojstvu vnuka bi mu podaril teh 15k v točkah spy.
Poznaš kakšen način, da bi bil ta denar zaklenjen 65 let?
Sprejemljivi stroški max 1% letno, pa že to je veliko.

Dobro jutro, jaz sem za ta malo točno to naredil. Kupil sem ji ljudske obveznice. Seveda to ni optimalna naložba zanjo, zato bom dodal delniške naložbe. Kako pa to zakleneš za 65 let pa žal ne vem :) se bom pa malo pozanimal :)

Sem ravno prebral eno full dobro misel: "The aim of argument, or of discussion, should not be victory, but progress."

lepe praznike vsem skupaj!

10/10

[MatejRigel]
Sistem se res ni razletel. Imamo pa danes približno 35 mia dolga več kot smo ga imeli takrat. ja, tudi relativno v BDPju je dolg zrastel :) saj mi lahko pripeljemo socialno državo do limite, vprašanje kakšni bodo rezultati. če se ti da, preberi tale zanimiv članek o Argentini:
www.brookings.edu/ar...0-economy/
nekje zmanjka špage :)

Argentini je zmanjkalo špage, ker ma lasten denar, ki ga živ kurc noče, in švoh izvozni sektor. 26 procentov izvoza je krma za živali in žitarice. 50 milijonska Argentina izvozi za 90 milijard (ja milijard) USD blaga.

Dvomilijonska Slovenija pa izvozi za 60 milijard USD robe, od tega je 1/3 farmacije. Verjetno je obema jasno, pri komu je dodana vrednost višja.

NAŠ PAYG-o se je po 25 letih zbil v vzdržne okvire. poprejšni starostniki, ki so imeli po takrat veljavnih pravilih pokojnine naračunane prebogato (Moj ded se je upokojil leta 1990, upoštevali pa so mu 10 najboljših zaporednih let, odmerni odstotek pa je bil 80%) so pomrli, novi upokojenci pa imajo drugačne pogoje. Mislim, da sva leta 2008 z branetom računala, da pri obstoječih prispevnih stopnjah, ki so enake skoraj 30 let in obstoječem razmerju zaposleni/upokojenci PAYGO komotno zagotavlja med rento v višini 50 in 60% netto plače. In tukaj smo sedaj.

Karkoli na tem področju narediš, imaš zaradi demografije nekih 20 do 25 let okna, da ukrep prime. Da pa sistem spremeniš v temeljih, pa se ti morata zamenjati 1,6 milijona ljudi, ki so zdaj, ta moment, na aktivnem ali pasivnem delu ZPIZA.

In na koncu. 6 milijard penzij je 6 milijard kupne moči, ki se prav pri upokojencih potroši doma. to je 600 milijonov pobranih davščin. od tiste 1,2 milijarde ki jih proračun uštuka v ZPIZ je polovica samo zaokrožila. dejansko smo pokojninsko nevzdžni le pri plačilu zdravstvenega zavarovanja za upokojence. To pa poleg prispevkov plačamo od drugod.

Evo primer, ki pokaže stanje duha, in potrjuje moj dvom, da bi prostovoljno indivualno pokojninsko varčevanje sploh delovalo.

Država je predpisala izdelovalcem mobilnih naprav, da ne smejo več dovolit preprostih gesel. mora biti komplicireano geslo. Ljudje so tako tumpasti, da ne razumejo koncepta gesel. Tako je rekla oblast. Zakon so sprejeli v komunajzerski, hiperregulirani, socialni, Nanny State Slov... emmm Veliki Britaniji:

siol.net/novice/digi...amo-632899

Jaz sicer ne maram pisat in komentirat nasih lastnikov, morda pa ti lahko poves svoje mnenje: kaj pa sdh in kad? Kaj naredis v kontekstu nase debate s temi institucijami?

Kripto nima utility-a.

Nič ne ustvarja sam po sebi. Temelji na veri, da ko ga kupiš, se bo našla budala, ki ga bo kupila od tebe še dražje. Ni spodaj ničesar.

Zajeb je bil tukaj, v smislu drugega kapitalskega stebra, narejen v času sprejemanja ZPIZ-a. Leta 1995. Ker je bil drugi steber prostovoljen, ne pa obvezen.

Če pogledaš mojo tabelico zgoraj je razlika med prispevki delojemalca in delodajalca v 30 letih zrasla na kumulativnih 30 milijard. Ta razlika bi bila morala it v kapitalski steber, pa ni šla. Ker ni bilo nobene prisile.

Vsa slovenska podjetja pa so imela v letu 2022 48 milijard kapitala. Od Krka D.d. do Janez Novak d.o.o.

Penzijski skladi bi bili komotno velik lastnik domače ekonomije. In država bi komotno to prepustila potem njim. V smislu da v nekaterih, res strateških rečeh, kot so oskrba z elektriko, vodo, tudi železnice ali avtoceste, obdrži 25% plus zlato delnico. Ostalo pa naj lepo ekonomija dela za upokojence. Lahko gre ta denar tudi ven, pa naj kdo drug dela za naše upokojence. A večina ga pa mora ostat doma. Ker šengen za kapital enostavno ni tako samoumeven. Ne več. A pri domačem kapitalu je pa, da se ne pusti. Akrapoviča ne moreš prisiliti, da naj kose svojega podjetja proda pokojninskim skladom.

Denar pa nekam mora it. Lahko kupiš argentinske 100-letne obveznice.. pa khm. A ja Ukrajinske imajo fantastičen donos. Dokler je. Donos. Ali pa glavnica.

Pokojnine ali renta za starost so drugačna beštija. Ti si aktiven investitor, izobražen, prihajaš iz premožne družine. Dnevno ali tedensko ukvarjanje s tem je nekako v tvojem okviru. Ne moreva pa pričakovati, da bo enako ravnala Frizerka Milena, ki na mesec napraska jurja in pol v prihodkih, plača tiste prispevke.. kako naj se ona ukvarja s smiselno alokacijo svojega privarčevana denarja? Nima ne znanja, ne časa za to.

Moj odgovor. Ja pokojninski skladi bi komot prevzeli nalogo skrbnika "družinske srebrnine". Zdaj a bi to karkoli spremenilo v sistemu upravljanja te srebrnine, je drugo vprašanje.

[Endimion]
Zajeb je bil tukaj, v smislu drugega kapitalskega stebra, narejen v času sprejemanja ZPIZ-a. Leta 1995. Ker je bil drugi steber prostovoljen, ne pa obvezen.

Če pogledaš mojo tabelico zgoraj je razlika med prispevki delojemalca in delodajalca v 30 letih zrasla na kumulativnih 30 milijard. Ta razlika bi bila morala it v kapitalski steber, pa ni šla. Ker ni bilo nobene prisile.

Vsa slovenska podjetja pa so imela v letu 2022 48 milijard kapitala. Od Krka D.d. do Janez Novak d.o.o.

Penzijski skladi bi bili komotno velik lastnik domače ekonomije. In država bi komotno to prepustila potem njim. V smislu da v nekaterih, res strateških rečeh, kot so oskrba z elektriko, vodo, tudi železnice ali avtoceste, obdrži 25% plus zlato delnico. Ostalo pa naj lepo ekonomija dela za upokojence. Lahko gre ta denar tudi ven, pa naj kdo drug dela za naše upokojence. A večina ga pa mora ostat doma. Ker šengen za kapital enostavno ni tako samoumeven. Ne več. A pri domačem kapitalu je pa, da se ne pusti. Akrapoviča ne moreš prisiliti, da naj kose svojega podjetja proda pokojninskim skladom.

Denar pa nekam mora it. Lahko kupiš argentinske 100-letne obveznice.. pa khm. A ja Ukrajinske imajo fantastičen donos. Dokler je. Donos. Ali pa glavnica.

Pokojnine ali renta za starost so drugačna beštija. Ti si aktiven investitor, izobražen, prihajaš iz premožne družine. Dnevno ali tedensko ukvarjanje s tem je nekako v tvojem okviru. Ne moreva pa pričakovati, da bo enako ravnala Frizerka Milena, ki na mesec napraska jurja in pol v prihodkih, plača tiste prispevke.. kako naj se ona ukvarja s smiselno alokacijo svojega privarčevana denarja? Nima ne znanja, ne časa za to.

Moj odgovor. Ja pokojninski skladi bi komot prevzeli nalogo skrbnika "družinske srebrnine". Zdaj a bi to karkoli spremenilo v sistemu upravljanja te srebrnine, je drugo vprašanje.

Pač razmišljanje enega tehnika.
Ampak to družbo pač furajo ekonomistti in pravniki (slednji so čedalje bolj pomembni).
Hočem povedat, da najboljša trehnična rešitev ni tudi najboljša v smismlu populizma.
Žal moram to izjavit: Ampak folk pač mora spoznat svoj poden, da bi razumel svoj top :) :)

[MatejRigel]
Dobro jutro, jaz sem za ta malo točno to naredil. Kupil sem ji ljudske obveznice. Seveda to ni optimalna naložba zanjo, zato bom dodal delniške naložbe. Kako pa to zakleneš za 65 let pa žal ne vem :) se bom pa malo pozanimal :)

Verjetno bi rabili kaj podobnega kot so v ameriki trust fundi. Vlogo trusteeja bi morda lahko prevzele notarske pisarne. Pravila bi lahko bila bolj kompleksna, npr. da beneficiary ob rojstvu prvega otroka lahko pobere pol zaklenjenega denarja ipd.

Mogoče je to tržne niša.
Prosim, javi če boš kaj našel.

[Endimion]
> [MatejRigel]
> Jaz nisem govoril o zajamčenem skladu, ampak o klasičnem delniškem skladu. Jamstva tu pac ni. Žal. Ampak, če smo iskreni tudi pri pay as you go sistemu jamstva nimaš.

Seveda ga imaš. Ker za njim stoji država z vso svojo tonažo.

ibb.co/XCSTcM1

tole je iz bilance prihodkov in odhodkov ZPIZ-a. 31 let. a se je kaj razletelo?

Nazadnje smo s prispevki zbrali zadosti za pokojnine... leta 1995. Potem so znižali prispevno stopnjo delodajalca iz 15,5% na 8,85, in uvedli drugi steber. Ampak po 25 letih se je naš PAYG zbil v okvire normale. Mi s prispevki po dolgem času zpet zmoremo plačati Pokojnine. fali en drobiž.

Ko ste delali tabelico ste imeli skoraj zagotovo tudi podatek o številu aktivne populacije.
Če bi zbrane prispevke delili s tem številom bi imeli povprečno vplačilo v posameznem letu.
Tako bi lahko tudi verodostojno izračunali primerljivo realno donosnost PAYGO.

Ker je delitev slovenskega BDP zadnjih trideset let relativno konstanta, kar se tiče delitev na delo in kapital in ker je slovenski BDP rasel hitreje od npr EU, ker konvergiramo k povprečju. Pomeni, da je bila realna donosnot tega produkta krepko pozitivna. Ker je realna donosnost širokega indeksa precej podobna rasti BDP, bi tak finančni strokovnjak kot je Matej lahko nehal delati neumnestno reklamo za kapitlaske penzije.

Ena precej vecja usa ima cca 1, 5 triljona in glavni produkt nafta in znjo povezane zadeve :)


www.shippingsolution...us-exports

Argentina je toliko bogata, da si mi ne znamo predstavljat, in izvoz ni nujno neko merilo. Samo moje mnenje :).

[Endimion]
Zajeb je bil tukaj, v smislu drugega kapitalskega stebra, narejen v času sprejemanja ZPIZ-a. Leta 1995. Ker je bil drugi steber prostovoljen, ne pa obvezen.

Če pogledaš mojo tabelico zgoraj je razlika med prispevki delojemalca in delodajalca v 30 letih zrasla na kumulativnih 30 milijard. Ta razlika bi bila morala it v kapitalski steber, pa ni šla. Ker ni bilo nobene prisile.

Vsa slovenska podjetja pa so imela v letu 2022 48 milijard kapitala. Od Krka D.d. do Janez Novak d.o.o.

Penzijski skladi bi bili komotno velik lastnik domače ekonomije. In država bi komotno to prepustila potem njim. V smislu da v nekaterih, res strateških rečeh, kot so oskrba z elektriko, vodo, tudi železnice ali avtoceste, obdrži 25% plus zlato delnico. Ostalo pa naj lepo ekonomija dela za upokojence. Lahko gre ta denar tudi ven, pa naj kdo drug dela za naše upokojence. A večina ga pa mora ostat doma. Ker šengen za kapital enostavno ni tako samoumeven. Ne več. A pri domačem kapitalu je pa, da se ne pusti. Akrapoviča ne moreš prisiliti, da naj kose svojega podjetja proda pokojninskim skladom.

Denar pa nekam mora it. Lahko kupiš argentinske 100-letne obveznice.. pa khm. A ja Ukrajinske imajo fantastičen donos. Dokler je. Donos. Ali pa glavnica.

Pokojnine ali renta za starost so drugačna beštija. Ti si aktiven investitor, izobražen, prihajaš iz premožne družine. Dnevno ali tedensko ukvarjanje s tem je nekako v tvojem okviru. Ne moreva pa pričakovati, da bo enako ravnala Frizerka Milena, ki na mesec napraska jurja in pol v prihodkih, plača tiste prispevke.. kako naj se ona ukvarja s smiselno alokacijo svojega privarčevana denarja? Nima ne znanja, ne časa za to.

Moj odgovor. Ja pokojninski skladi bi komot prevzeli nalogo skrbnika "družinske srebrnine". Zdaj a bi to karkoli spremenilo v sistemu upravljanja te srebrnine, je drugo vprašanje.

Ne vem zakaj bi se obremenjeval z vlaganjem in tveganjem, ki pri tem vedno obstaja, če se ti ni treba. Bistvo penzije je vsekakor zanesljivost.
PAYGO sistem je glede tega idealen. Tudi večina, ko dobi plačo, ne premišljuje kako jo oplemenitit ampak jo praktično takoj porabi. Pustimo tiste ki imajo višek da lahko investirajo.

Bi pa seveda PAYGO sistem rabil nekaj korekcij. O nekaterih je bilo že veliko govora:
- nanj ne bi smeli obesiti sociale (tistih ki ne vplačujejo dovolj):
- zaslužne pokojnine
- vdovske pokojnine
- razni kulurniki
- ....
To naj bi pa res pokrivala 'država', namesto da sedaj doplačuje v skupni fond in se iz tega pokriva svašta.
- vsota izplačil bi morala biti vedno enaka vsoti vplačil, recimo na letni ravni. Seveda bi to pomenilo različne odtotke višine penzije glede na višino plače (vplačila), a če bi se to tekoče usklajevalo, ne bi bilo boleče. Ali pa sprotno usklajevanje prispevne stopnje. Ne vem pa če to lahko kdo realizira

Bomo videli kako se bo izšlo Hrvatom. Oni imajo po eno strani slabšo demografsko sliko kot Slovenija, po drugi strani so pa šli v obvezni drugi steber. Slovenija je začela s prostovoljnim drugim stebrom pred njimi in se je do konca leta 2023 nabralo za samo 3,3 milijarde evrov. Število vključenih v drugi steber v Sloveniji sicer počasi narašča. A še vedno ni vključenih cca. 1/3 zaposlenih. Poleg tega so zneski pri številnih bistveno prenizki, da bi kaj konkretnega spremenili. Še zlasti v javnem sektorju, če si dodatno ne plačujejo še sami.
Hrvatje imajo v pokojninskih skladih že 22 milijard evrov. Mi smo v enem letu znesek povečali za cca. 300 milijonov, oni pa za več kot 2 milijardi evrov. Medtem je pri njih v porastu tudi prostovoljno pokojninsko varčevanje, tam imajo okoli 450.000 ljudi in 1,3 milijarde evrov.

Dve državi, ki imata po oceni različnih ocenjevalcev ene najbolj varnih in demografiji prilagojenih pokojninskih sistemov sta Nizozemska in Danska. Vsaka izmed njiju ima čez 200 milijard evrov v pokojninskih skladih. In jima uspeva ohranjati globalno konkurečnost ter sta med top 5 v EU po razvitosti.

Pokojninski skladi bi lahko, če bi samo delček svojega premoženja vložili v slovenska podjetja, pomagali, da bi le-ta rasla hitreje. Se kapitalsko okrepila in dvignila dodano vrednost ter se hitreje širila v tujino. Pri nas se premalo ukvarjamo s povečanjem produktivnosti. Ne moremo Slovenci ujeti bolj razvitih držav, če delamo manj kot najboljši in če ne bomo v podjetja vložili več kapitala. Brez zvišanja produktivnosti ne bomo mogli zviševati plač tako hitro kot druge države. S tem pa tudi ne pokojnin. Kot družba postajamo tudi vedno bolj nestrpni do tujcev, ki nam rešujejo pokojninsko in ostale blagajne.

Skladi pomagali slo podjetjem pri sirjenju :).
Kaj ni denarja že na bankah dovolj.
Denar imajo podjetja na racunih.
V prejsnjem krogu so denar podjetja porabila za nepremicnine in delnice.
Krka kot največja ne upa naredit prevzema, pa bojo mali.
In urna postavka delavcev je skoraj četrt nižja od povprečja eu plus jih primankuje.

Pred meseci sem kupoval kosilnico za traktor slo proizvajalec podrazil skoraj 100 posto v 5 letih, nizozemski cca 30.Oba sta globalna igralca.
Jebes tak pricing :)

[Endimion]
Zajeb je bil tukaj, v smislu drugega kapitalskega stebra, narejen v času sprejemanja ZPIZ-a. Leta 1995. Ker je bil drugi steber prostovoljen, ne pa obvezen.

zajeb je bil v mnogih njegovih lastnostih...

dodatno penzijsko varcevanje v slo je bilo rojeno predvsem kot odlicna ideja za upravljalce, da lahko sedijo in pobirajo provizije. ker je hkrati bilo predpisano, kaksna da mora biti minimalna donosnost, in to vezano na drzavne obveznice, so portfelji sli masovno v drzavne obveznice - ker zakaj riskirat, da bos moral kaj pokrivati iz svojega zepa, ce pa lahko samo sedis in kasiras. drzava pa tudi ni ravno nesrecna, da je dobila novo mnozico rednih kupcev.

kasneje je kakor spremljam to postalo malo bolj odprto in nekolko ceneje, vseeno pa je bil s takim zacetkom ze sam pojem zastrupljen (kot je ze tradicija). lejte nekaj novega, iiiin... to je v bistvu kurac. joj ampak ne, lejte zdaj bo ful boljse... ja ja, pol pa svizec.

Absolutno drži, da je naše dodatno pokojninsko zavarovanje slabo. En del so stroški in provizije, drugi še večji problem pa je da je zaradi zajamčenosti donosa (na veliki večini vseh vloženih sredstev) portfelj sestavljen skoraj izključno iz državnih obveznic.

Poglej na primer donose enega izmed zajamčenih skladov:

ibb.co/WDwyL2C

5 letna donosnost: 13,23%
5 letna kumulativna inflacija: 21,27%

Velika realna izguba vrednosti. To ni posledica slabega upravljanja, ampak posledica dejstva, da je naložbena politika totalno zgrešena. Zato jaz nisem za "privatno" za vsako ceno, če potem zakonodajalec predpiše bedarije, bedarije izvaja privatnik in od tega še služi. To v nobenem primeru ni smiselno. Kaj bi bilo z vidika dolgoročnega načina vlaganja smiselno sem napisal že zgoraj. Delniške naložbe. Izključno. In seveda, ko se približuje datum upokojitve delež delnic zmanjševat in povečevat delež obveznic.

[Endimion]

Norveška je nekoliko specifična... Njihov državni penzijski fond se je nafilal z nafto in plinom. Seveda ima zdaj naložbe po vsem svetu. Začetni kapital pa je prilezel iz vrtin pod Severnim morjem.

Zacetni kapital na Norveskem ni prilezel iz vrtin pod S morjem. Norvezani so najprej morali ogromno denarja investirati v vrtine pod S morjem. Sele kasneje so zaceli zeti sadove svoje investicije. Brez investicije in rizika ni nicesar.
In z denarjem, ki teze iz vrtin, niso na debelo zalivali raznih levicarskih aktivistov in nekajkrat preplacevali investicij. Ampak z denarjem upravljajo umno