dorki22 je napisal(a):
Spoštovani pooptezajebava, v Celju gradijo trgovske centre:) Pejdi gledat, koliko novih stanovanj so spuvali..skoraj nič!

Če se peleš proti Šmartinskem jezeru mimo Nove vasi maš od Kladivarja pa do avtoceste praktično 75% novih stavb pa gradnji tudi ni videti konca, predvsem blokov, tk da kar praviš je oslarija.

Mislim, da bi za take clanke moral novinar - drznem si reci pisun, odgovarjati, tako kot tisti, ki je bil pisal clanke o podcenjenosti slovenskega telekoma. Zaradi njih je precej ljudje izgubilo precej premozenja.

Direktor agencije Kapitol Nepremičnine Janko Parfant je povedal, da vse več ljudi

Pizda finance, dajte filtrirat taksne clanke.

Pa vam ni jasno da imajo nepremicninarji vested interest v pumpanju cen nepremicnin in stevila nepremicninskih transakcij?

Ni treba da objavite vsak drek od STA.

A MI LAHKO NEKDO ŽE ENKRAT POVE KAJ POMENI POL (1/2) SOBE. SOBA JE ALI PA JE NI, OŠTJA!!!!!!

peter5694 je napisal(a):
A MI LAHKO NEKDO ŽE ENKRAT POVE KAJ POMENI POL (1/2) SOBE. SOBA JE ALI PA JE NI, OŠTJA!!!!!!

 
Pa to je no tista soba, ki si jo v bistvu (pre)plačal ampak je ni. :-))

Glede na zlom na borzi danes, povecanih anuitet za kredite, lahko kmalu pricakujemo zlom nepremicnin
Uf, kdo bo to odplačal?Koper | 8. 1. 2008, 21:56 | Suzana Kos, časnik Žurnal | Ni komentarjevZaradi inflacije je TOM prebila mejo šestih odstotkov, tako visoka ni bila od leta 2003. Glava boli zadolžene v sklopu stanovanjske sheme.Pošlji članek Natisni članek Blogaj o članku Obvesti druge o članku 6,07-odstotna TOM je udarila po tisočih zadolženih. © BOBO

TOM še ni zgodovina

– V največji banki NLB je posojil, vezanih na TOM, še 10 odstotkov, – v Banki Koper bo visoka TOM prizadela 8500 posojilojemalcev, – ta mesec znaša letna TOM 6,07 odstotka, pred enim letom je znašala 2,38 odstotka , – šest odstotkov je TOM nazadnje presegla septembra 2003 , – letni Euribor znaša 4,6 odstotka.

"Skrbi me, TOM (temeljna obrestna mera) je poskočila že na 6,07 odstotka, ekonomisti napovedujejo, da bo inflacija tudi v januarju visoka. Morda bi pristojni morali razmisliti o spremembi veljavnih pogojev, po katerih smo najeli posojilo," pravi Tomaž Berus , eden od več tisoč posojilojemalcev, ki so se zakreditirali na temelju varčevanja oziroma po pogojih iz nacionalne varčevalne stanovanjske sheme.


Koliko jih je, ne vedo
Povejmo, da je bilo v sklopu nacionalne varčevalne stanovanjske sheme sklenjenih več kot sto tisoč varčevalnih pogodb. Koliko je bilo na temelju tega varčevanja nato tudi dejansko najetih posojil, pa v republiškem stanovanjskem skladu ne vedo. "Stanovanjski sklad ne pridobiva podatkov o sklenjenih posojilih pri sodelujočih bankah, kot tudi ne podatkov o višini dodeljenih posojil in načinu obrestovanja. Po naših ocenah je po končanem varčevanju približno petina varčevalcev najela posojilo po pogojih iz sheme," pravijo na skladu.
V Banki Koper jih je skoraj devet tisoč
"V Banki Koper je takšnih posojil, na katera se obresti obračunavajo na temelju TOM, 95 milijonov evrov," pravi predsednik uprave Vojko Čok . Za koliko posojilojemalcev torej gre? Za okoli 8500 ljudi samo v koprski banki, število pa je na ravni države seveda precej večje. "Pri teh kreditih zaenkrat niso predvidene spremembe pri načinu obračunavanja obrestne mere. Pri stanovanjskih kreditih, danih na osnovi nacionalne stanovanjske sheme, je sicer način obrestovanja določen v zakonu o nacionalni stanovanjski shemi. Seveda pa ni mogoče izključiti možnosti, da bi se ob morebitni dolgotrajnejši visoki TOM ta način obrestovanja preučil, " še dodaja Čok.
Obrestne mere v sklopu nacionalne stanovanjske varčevalne sheme so tako na varčevalni kot na kreditni strani vezane (velja za pogodbe o varčevanju pred letom 2006) na TOM. "Ta je trenutno zelo ugodna za varčevalce, medtem ko je za kreditojemalce trenutno manj ugodna od obrestnih mer, ki jih banke nudijo vezane na Euribor. Glede na splošna gibanja in dolgoročne cilje ekonomske politike, ki želi ohraniti inflacijo na nivoju med dva in tri odstotke na leto, lahko pričakujemo, da bodo posojila, pa čeprav najeta po trenutno visoki obrestni meri TOM, v času odplačevanja tako postala bistveno ugodnejša in gotovo tudi konkurenčna kreditom, najetim po Euriboru ," še dodajajo na republiškem stanovanjskem skladu.

bondy je napisal(a):
Skrbi me, TOM (temeljna obrestna mera) je poskočila že na 6,07 odstotka, ekonomisti napovedujejo, da bo inflacija tudi v januarju visoka. Morda bi pristojni morali razmisliti o spremembi veljavnih pogojev, po katerih smo najeli posojilo," pravi Tomaž Berus , eden od več tisoč posojilojemalcev, ki so se zakreditirali na temelju varčevanja oziroma po pogojih iz nacionalne varčevalne stanovanjske sheme.

Prvi vrabci že čivkajo.

Samo Finance scijejo  proti vetru

Tajnikar: V Sloveniji smo blizu krize v ZDA Avtor: Sebastjan Morozov LJUBLJANA - Poznavalka nepremičninskega trga z ljubljanske ekonomske fakultete dr. Andreja Cirman pravi, da zlom enega nepremičninskega trga ne vpliva nujno na zlom drugega nepremičninskega trga, saj so nepremičninski trgi lokalizirani. "Zlom ameriškega nepremičninskega trga smo pričakovali že vsaj leto dni. Kriza na tem trgu je med drugim pripomogla tudi h krizi na finančnem trgu, saj je velik del posojil zavarovan z nepremičninami. Ker so v nasprotju z nepremičninskim trgom finančni trgi globalni, bomo ta vpliv verjetno čutili tudi pri nas," ocenjuje Cirmanova. Dodaja, da se bo na slovenskem nepremičninskem trgu to lahko pokazalo z manjšim povpraševanjem, posledično nekoliko nižjo rastjo cen, ponekod pa tudi z umiritvijo cen nepremičnin. Tudi profesor z ekonomske fakultete v Ljubljani dr. Dušan Mramor pravi, da lahko zaradi ameriške krize pride na slovenskem nepremičninskem trgu do posrednega učinka, ker imajo številni Slovenci naloženo premoženje v tujih delnicah in skladih, ki vlagajo v tujini. "Ker vrednost delnic in skladov pada, bi lahko to imelo vpliv na povpraševanje po stanovanjih," dodaja. Precej bolj zaskrbljen je profesor z ekonomske fakultete dr. Maks Tajnikar: "Polovica vseh posojil, ki jih najame prebivalstvo Slovenije, odpade na posojila za stanovanja, zato smo v Sloveniji že blizu krize v ZDA. Višje obrestne mere na evropskih trgih bodo povzročile tudi višje obrestne mere v Sloveniji. Če se zato posojila ne bodo mogla več odplačevati, bi se lahko v Sloveniji znašli v podobni krizi kot v ZDA," opozarja. Sicer pa je Tajnikar zelo zaskrbljen, ker je večina posojil prebivalstva, menedžerjev, zasebnih in državnih podjetij najeta v slovenskem bančnem sistemu. "Če se bodo obrestne mere zvišale in posamezniki ne bodo mogli odplačevati posojil, bodo banke postale lastnice nepremičnin. Ker bodo te nepremičnine za banke neuporabne, bi to lahko povzročilo krizo bančnega sistema in zaustavitev gospodarske rasti," dodaja Tajnikar. Vir: www.dnevnik.si

bondy je napisal(a):
"Če se bodo obrestne mere zvišale in posamezniki ne bodo mogli odplačevati posojil, bodo banke postale lastnice nepremičnin. Ker bodo te nepremičnine za banke neuporabne, bi to lahko povzročilo krizo bančnega sistema in zaustavitev gospodarske rasti," dodaja Tajnikar. Vir: www.dnevnik.si

Ok, to je smešno. V Sloveniji banka na tak način nikakor ne more postati lastnica nepremičnin, razen če nepremičnino kupi. Tako da "vnovči" zavarovanje pa nikakor ne. Sicer pa, zakaj imajo banke leasing podjetja? Ja, da odkupijo slabe terjatve, a ne. :o)

bondy je napisal(a):
Tajnikar: V Sloveniji smo blizu krize v ZDA Avtor: Sebastjan Morozov LJUBLJANA - Poznavalka nepremičninskega trga z ljubljanske ekonomske fakultete dr. Andreja Cirman pravi, da zlom enega nepremičninskega trga ne vpliva nujno na zlom drugega nepremičninskega trga, saj so nepremičninski trgi lokalizirani. "Zlom ameriškega nepremičninskega trga smo pričakovali že vsaj leto dni. Kriza na tem trgu je med drugim pripomogla tudi h krizi na finančnem trgu, saj je velik del posojil zavarovan z nepremičninami. Ker so v nasprotju z nepremičninskim trgom finančni trgi globalni, bomo ta vpliv verjetno čutili tudi pri nas," ocenjuje Cirmanova. Dodaja, da se bo na slovenskem nepremičninskem trgu to lahko pokazalo z manjšim povpraševanjem, posledično nekoliko nižjo rastjo cen, ponekod pa tudi z umiritvijo cen nepremičnin. Tudi profesor z ekonomske fakultete v Ljubljani dr. Dušan Mramor pravi, da lahko zaradi ameriške krize pride na slovenskem nepremičninskem trgu do posrednega učinka, ker imajo številni Slovenci naloženo premoženje v tujih delnicah in skladih, ki vlagajo v tujini. "Ker vrednost delnic in skladov pada, bi lahko to imelo vpliv na povpraševanje po stanovanjih," dodaja. Precej bolj zaskrbljen je profesor z ekonomske fakultete dr. Maks Tajnikar: "Polovica vseh posojil, ki jih najame prebivalstvo Slovenije, odpade na posojila za stanovanja, zato smo v Sloveniji že blizu krize v ZDA. Višje obrestne mere na evropskih trgih bodo povzročile tudi višje obrestne mere v Sloveniji. Če se zato posojila ne bodo mogla več odplačevati, bi se lahko v Sloveniji znašli v podobni krizi kot v ZDA," opozarja. Sicer pa je Tajnikar zelo zaskrbljen, ker je večina posojil prebivalstva, menedžerjev, zasebnih in državnih podjetij najeta v slovenskem bančnem sistemu. "Če se bodo obrestne mere zvišale in posamezniki ne bodo mogli odplačevati posojil, bodo banke postale lastnice nepremičnin. Ker bodo te nepremičnine za banke neuporabne, bi to lahko povzročilo krizo bančnega sistema in zaustavitev gospodarske rasti," dodaja Tajnikar. Vir: www.dnevnik.si

Mislim da ima ena knjiga ki je trdila da ne bo zloma v ZDA naslov "All real estate is local". Ali pa vsaj sestavek, ce ne ze knjiga.

Tako, da, yea, bring them on, prav po scenariju greste.

Kar pa se tice slovenskega trga sicer, pa - kdo pravi da se bo sesul zaradi tega, ker se je sesul ameriski! To ni nikoli bila teorija.

Sesul se bo, ker je ravno tako precenjen. Precenjenost ima iste vzroke (poceni denar), ampak ne pomeni da sta kakorkoli drugace povezana... tako da te teorije ni treba izpodbijati, ker je ni.

bondy je napisal(a):
Tajnikar: V Sloveniji smo blizu krize v ZDA Avtor: Sebastjan Morozov LJUBLJANA - Poznavalka nepremičninskega trga z ljubljanske ekonomske fakultete dr. Andreja Cirman pravi, da zlom enega nepremičninskega trga ne vpliva nujno na zlom drugega nepremičninskega trga, saj so nepremičninski trgi lokalizirani. "Zlom ameriškega nepremičninskega trga smo pričakovali že vsaj leto dni. Kriza na tem trgu je med drugim pripomogla tudi h krizi na finančnem trgu, saj je velik del posojil zavarovan z nepremičninami. Ker so v nasprotju z nepremičninskim trgom finančni trgi globalni, bomo ta vpliv verjetno čutili tudi pri nas," ocenjuje Cirmanova. Dodaja, da se bo na slovenskem nepremičninskem trgu to lahko pokazalo z manjšim povpraševanjem, posledično nekoliko nižjo rastjo cen, ponekod pa tudi z umiritvijo cen nepremičnin. Tudi profesor z ekonomske fakultete v Ljubljani dr. Dušan Mramor pravi, da lahko zaradi ameriške krize pride na slovenskem nepremičninskem trgu do posrednega učinka, ker imajo številni Slovenci naloženo premoženje v tujih delnicah in skladih, ki vlagajo v tujini. "Ker vrednost delnic in skladov pada, bi lahko to imelo vpliv na povpraševanje po stanovanjih," dodaja. Precej bolj zaskrbljen je profesor z ekonomske fakultete dr. Maks Tajnikar: "Polovica vseh posojil, ki jih najame prebivalstvo Slovenije, odpade na posojila za stanovanja, zato smo v Sloveniji že blizu krize v ZDA. Višje obrestne mere na evropskih trgih bodo povzročile tudi višje obrestne mere v Sloveniji. Če se zato posojila ne bodo mogla več odplačevati, bi se lahko v Sloveniji znašli v podobni krizi kot v ZDA," opozarja. Sicer pa je Tajnikar zelo zaskrbljen, ker je večina posojil prebivalstva, menedžerjev, zasebnih in državnih podjetij najeta v slovenskem bančnem sistemu. "Če se bodo obrestne mere zvišale in posamezniki ne bodo mogli odplačevati posojil, bodo banke postale lastnice nepremičnin. Ker bodo te nepremičnine za banke neuporabne, bi to lahko povzročilo krizo bančnega sistema in zaustavitev gospodarske rasti," dodaja Tajnikar. Vir: www.dnevnik.si

Kakšne višje obrestne mere? Euribor je od sredine decembra kar lepo padel (približno 50 bazičnih točk), centralne banke pa bodo obrestne mere najverjetneje zelo kmalu znižale.

bc123a je napisal(a):


Sesul se bo, ker je ravno tako precenjen. Precenjenost ima iste vzroke (poceni denar), ampak ne pomeni da sta kakorkoli drugace povezana... tako da te teorije ni treba izpodbijati, ker je ni.

 a to pomeni, da se tudi v zadnji stvari strinjamo in je The Trikotnik pozabljen? no potem pa je že skrajni čas, da gremo na pivo in razrešimo še zadnjo odprto vprašanje ali so boljše bjonde ali črne.:)

p.s. črt lahko seveda pije fruc, gustl pa laško.

Mislim da je od EURIBORA bom zanimiv pribitek na EURIBOR

bondy je napisal(a):
Mislim da je od EURIBORA bom zanimiv pribitek na EURIBOR

 
to je res, vendar tega ne spremljam (čeprav predvidevam, da se zadeva giblje nekoliko usklajeno, torej da je pribitek višji kadar je euribor visok in obratno). se je v SLO kaj bistveno zvišal v zadnjem letu?

pribitek je visjii, ker banke nimajo denarja za kredite, zato kredite omejujejo na dva nacina. Prvi, tako sem dobil info, lahko prio NLB vzames max. za 30% kredita od trzne vrednosti nepremicnine. Ocitno so tudi oni spoznali, da cene nikamor ne gredo, oz. ljudje ne prodajajo ker cakajo boljse case.
Drugic. Ljudje so dali denar na borzo, na vezavi ga je malo, da pridobijo komitente zato visajo obresti, ceprav je obrestna mera s strani ECB ja nepremenjena. Jaz predlagam vsekakor vezavo samo za 1 mesec, ker se bodo obresti vsak mesec povecevale. Nase banke si menda denar za kredite sposojajo v Aziji, ker ga doma ne dobijo. Ce nepremicninska kriza udari (kar mislim, da bo v roku 1 do max. 2 let) klienti ne bodo vec mogli vracati kreditov in stanovanj bo kot listja in trave (V nemciji ljudje tudi na drazbi ne kupujejo, ker je se vedno predrago, na hrvaskem so ze nepremicninska podjetja prodadla, kar je znak krize. To pricakujem tudi sedaj v Sloveniji, pa naj novinarji financ pisejo se take clanke.