Ja, v ZDA je definitivno jedro problema to, da so Američani ostali brez služb.

Vinci je napisal(a):
Ja, v ZDA je definitivno jedro problema to, da so Američani ostali brez služb.

To v ZDA ni problem (vedno najdes sluzbo za manj denarja), je pa zaradi cisto drugacnega trga delovne sile to lahko problem v sloveniji.

No, kaj je problem po tvoje jedro problema?

Vinci je napisal(a):
Ja, v ZDA je definitivno jedro problema to, da so Američani ostali brez služb.

 
Bistvo je da so ostali brez zadostnih prilivov za obroke. Pa naj bo vzrok služba, višja obrestna mera, lenoba ali pa padec meteorja in podnebne spremembe. V vseh primerih nosi rizik tudi posojilodajalec. In usajanje nad oderuškimi obrestmi bank gre tu predaleč.

Ne obračajte zgodbe. Bom kronološko po točkah povzel:
1. bc123 je omenil, da banka nosi rizik, če posojilojemalec izgubi službo.
2. rozle omeni, da to ni noben rizik
3. bc123 odvrne, da naj pogleda, kaj se dogaja v ZDA
4. Vinci (jaz) omenil, da v ZDA ni problem to, da Američani ostajajo brez služb
5. bc123 napiše, da to v ZDA res ni problem, je pa menda lahko v Sloveniji. Zakaj je potem bc123 omenjal v točki 3 ZDA?

Samo zate, fastriff, pa tole vprašanje: "Kje se je kdo v tem kronološkem zapisu usajal nad oderuškimi obrestnimi merami bank? Mogoče kje v tem članku?"

Dobršen del jedra problema v ZDA je, da so posojila odobrili sicer v normalnih razmerah kreditno nesposobnim. To so na primer tisti s kreditnim ratingom pod 600, čeprav so še tudi drugi kriteriji kot na primer bankrot v zadnjih dveh letih, število hipotek, da ni bil v defaultu, ipd. In potem je tem posojilodajalcev bilo odobreno posojilo v razmerju do vrednosti nepremičnine nad 80%.

lawgirlie je napisal(a):
Ne vem, koga vlečejo za nos. Če premisliš logično, če jaz plačujem vsak mesec visoko najemnino in stroške najemodajalcu, potem to zmorem tudi banki. Toda ne, za banko rabim 3 poroke ala Mirko Tuš ali kaj podobnega, pa zapisat še ledvico, otroke in potecialne vnuke za odplačilo, pa še kaj bi se našlo. Saj ni problem dobit stanovanjski kredit, celo zavarovan s hipoteko, sam z moje logike (ne vem zakaj bi) nisem pripravljena vzet neugodnega kredita za 30 let za polovično ceno nepremičnine in preplačat vrednost kredita za 3x. Se pravi oni meni 50000, jaz njim 150000 evrov. Ja, res posel?!

Za drugo polovico pa... kdo ve, mogoče zadanem na lotu.

 
Seveda banke se obnašajo popolnoma socialistično, če nisi zaposlen v rednem delovnem razmerju ti dolgoročnega kredita ne dajo. Kar seveda pomeni, da lahko solidno služiš preko pogodb, z rednim dotokom sredstev pa kredita ne boš dobil.  Mislim da v Ameriki to ni glavni pogoj redna zaposlitev. Ampak pri nas gledamo Ameriko le ko jke treba ljudi metat iz stanovanj, iz služb, jih policijsko maltretirat.

Vinci je napisal(a):
Ne obračajte zgodbe. Bom kronološko po točkah povzel:
1. bc123 je omenil, da banka nosi rizik, če posojilojemalec izgubi službo.
2. rozle omeni, da to ni noben rizik
3. bc123 odvrne, da naj pogleda, kaj se dogaja v ZDA
4. Vinci (jaz) omenil, da v ZDA ni problem to, da Američani ostajajo brez služb
5. bc123 napiše, da to v ZDA res ni problem, je pa menda lahko v Sloveniji. Zakaj je potem bc123 omenjal v točki 3 ZDA?

Samo zate, fastriff, pa tole vprašanje: "Kje se je kdo v tem kronološkem zapisu usajal nad oderuškimi obrestnimi merami bank? Mogoče kje v tem članku?"

Dobršen del jedra problema v ZDA je, da so posojila odobrili sicer v normalnih razmerah kreditno nesposobnim. To so na primer tisti s kreditnim ratingom pod 600, čeprav so še tudi drugi kriteriji kot na primer bankrot v zadnjih dveh letih, število hipotek, da ni bil v defaultu, ipd. In potem je tem posojilodajalcev bilo odobreno posojilo v razmerju do vrednosti nepremičnine nad 80%.

Usajanje nad krediti ? Malo razširi svojo kronologijo višje gor. Lawgirl ali nekaj takega. In to je sprožilo to celo kačo.
Izguba službe je en tak primer ki ga uporabniki tipa lawgirl razumejo. Če hočeš naprej raztolmačiti kaj pomeni EURIBOR ali LIBOR se stvar hitro raztegne na najmanj eno stran postov (preglej malo arhiv :) ) in počasi že najeda vedno eno in isto na dolgo in široko tolmačit takim veseljakom. Zato je morda vse skup bolj površno argumentirano izpadlo.

No ja v ZDA bi bil ta problem rešljiv s tem da bi banka pač lahko prodala nepremičnino in iztržila znesek kredita. Problem je ker je na trgu zmanjkalo ljudi katerim bi lahko to prodali. Ravno tako kot je že prej zmanjkalo kreditno sposobnih ljudi, katerim bi banka lahko nudila svoje kredite. Saj se itak razumemo, kolo se vrti vedno hitreje....dokler ga ne vrže iz ovinka :)

Vinci je napisal(a):
Ne obračajte zgodbe. Bom kronološko po točkah povzel:
1. bc123 je omenil, da banka nosi rizik, če posojilojemalec izgubi službo.
2. rozle omeni, da to ni noben rizik
3. bc123 odvrne, da naj pogleda, kaj se dogaja v ZDA
4. Vinci (jaz) omenil, da v ZDA ni problem to, da Američani ostajajo brez služb
5. bc123 napiše, da to v ZDA res ni problem, je pa menda lahko v Sloveniji. Zakaj je potem bc123 omenjal v točki 3 ZDA?

Hotel sem ilustrirati rizik, ki ga ima banka. Rizikov je cel kup in so pogojeni s kulturnimi razlikami in lokalnimi razmerami. Npr. v sloveniji prakticno ni rizik, da ti posojilojemalec bankrotira, je pa, da ti naredi samomor. V ZDA pa prej obratno. V ZDA ni rizik, da izgubi sluzbo, je pa, da se mu radikalno zmanjsajo prihodki (ker mora sprejeti slabse placano delo). V sloveniji je rizik bolj strm in nekoliko bolj predvidljiv: ce ima zaposlitev v drzavni ustanovi za nedolocen cas, je riskanten mogoce malo vec od drzavnih obveznic (ok, to je za salo), ce ima zaposlitev za dolocen cas v javnem ali privatnem sektorju, je pa nevarnost da nekega dneva ostane brez vseh prihodkov in si jih se nekaj casa ne pridobi nazaj cisto nic.

Seveda je pa pri vsem tem najvecji rizik, oziroma faktor ojacanja rizika morebitni padec cen nepremicnin, ki povzroci negative equity, torej da banka nima pokritja. In se to - v ZDA so stroski zaplena & prodaje hise nekako cez palec ocenjeni na 20% vrednosti, zato je v dobrih starih cajtih bil norma 20% polog.

Bo ok?

Te kače ni sprožila oderuška obrestna mera in nima nobene veze s oderuško obrestno mero. Zato se v tej kači tudi ni noben usajal nad oderuškimi obrestnimi merami. Eh, brezveze ...

kragrez je napisal(a):


Seveda banke se obnašajo popolnoma socialistično, če nisi zaposlen v rednem delovnem razmerju ti dolgoročnega kredita ne dajo. Kar seveda pomeni, da lahko solidno služiš preko pogodb, z rednim dotokom sredstev pa kredita ne boš dobil. Mislim da v Ameriki to ni glavni pogoj redna zaposlitev. Ampak pri nas gledamo Ameriko le ko jke treba ljudi metat iz stanovanj, iz služb, jih policijsko maltretirat.

To je res, ampak americani tudi poznajo osebni bankrot, pri nas pa tega ni. Pri nas je osebni bankrot strik okrog vratu.

Vinci je napisal(a):
Te kače ni sprožila oderuška obrestna mera in nima nobene veze s oderuško obrestno mero. Zato se v tej kači tudi ni noben usajal nad oderuškimi obrestnimi merami. Eh, brezveze ...

 
Evo citat, če se že tebi ne ljubi mal gor zascrolat : :)


"Ne vem, koga vlečejo za nos. Če premisliš logično, če jaz plačujem vsak mesec visoko najemnino in stroške najemodajalcu, potem to zmorem tudi banki. Toda ne, za banko rabim 3 poroke ala Mirko Tuš ali kaj podobnega, pa zapisat še ledvico, otroke in potecialne vnuke za odplačilo, pa še kaj bi se našlo. Saj ni problem dobit stanovanjski kredit, celo zavarovan s hipoteko, sam z moje logike (ne vem zakaj bi) nisem pripravljena vzet neugodnega kredita za 30 let za polovično ceno nepremičnine in preplačat vrednost kredita za 3x. Se pravi oni meni 50000, jaz njim 150000 evrov. Ja, res posel?!"


In meni so to zdi čisto usajanje nad obrestmi bank za kredite.

rozle je napisal(a):

verjetno je kriv semolič. (sicer nisem imel ravno v mislih tveganja ameriških hipotekarnih kreditodajalcev). to, da cene nepremičnin lahko tudi padejo, pa sploh prvič slišim.

Se pravi, tebi se zdi da banke pri nas ne sprejemajo nobenega rizika, ko dajejo stanovanjske kredite?

rozle je napisal(a):


ob upoštevanju dejstva, da dobiš pri nas hipotekarni kredit največ v vrednosti polovice cene nepremičnine, pod pogojem da si stalno zaposlen in imaš dovolj visok mesečni osebni dohodek ( kolikor vem, banke te kredite pri zavarovalnici tudi zavarujejo, veva da banka te stroške vkalkurira v v obrestni meri in nič ni narobe s tem) , se mi tako tveganje ne zdi omembe vredno.

Prvic, ni res, dobis 70, celo 75% vrednosti in ta cifra raste. To je pa ze v domeni malo mocnejsega padca cen (18% vsako leto gor se ze kar nabere momenta)

Drugic, saj o tem govorimo (beri thread preden se kregas!), namrec o tem, da so banke zelo bojazljive glede dajanja kreditov tistim, ki niso zaposleni za nedolocen cas, o cemer je govoril tudi clanek in da se to enim zdi krivicno in kajjazvemse.

rozle je napisal(a):


na nlb-ju že ne (največ 60%, sem mislil, da je še kar 50), drugje pa možno, ne vem. jaz sem se zapičil samo v tisti del s tvoje strani, ki govori o tem, kako tvegani so hipotekarni krediti pri nas za banke. (to, da ima poleg vpisane hipoteke na nepremičnino, banka vsoto (vsaj za nlb to drži) , ki jo je dala kreditojemalcu zavarovano pri zavarovalnici, spregledaš? )

NLB je dalec najbolj konzervativna glede tega (in tudi sam si ugotovil da procenti rastejo).

BACA ima 80%, in obremenitev do 50% place.

Kaj to pomeni? Ce padejo cene nepremicnin na raven iz leta 2005 (rast v 2006 je bila +18%), ostane banki samo se kaksnih 5% rezerve. Dodaj se stroske izterjave, rubeza, prodaje in je banka ze na robu tega, da ima zgubo.

rozle je napisal(a): to, da cene nepremičnin lahko tudi padejo, pa sploh prvič slišim.

To pomeni, da pripadaš klubu, ki je bolj ekskluziven od Mense. Brez zajebancije.

Bob je napisal(a):
slovenci bodo kruti svet kapitalizma zagotovo spoznali na težji način. jaz se sicer morebitne pizdarije ne bi preveč veselil, ker takrat se zna v sloveniji zgoditi marsikaj.

Kaj se zna zgoditi? Nacionalizacija? Eh, to smo že imeli, nič kaj takega...se živi naprej =)

A se je kdo na to obesil? Je kdo to komentiral, razen tebe po 30 postih, ko se je šlo o čist tretji stvari. Tristo brizgalnih, to pa je kača. Ena omeni, potem trideset postov nič in nato ti. Heh, ne grem se več.