V hiši Franko nekdo ne kuha sam z jedmi ..

Zaman Michelinove zvezdice, ko je slovensko gostinstvo na sploh katastrofalno oz. je že desetletje ali dve mrtvo. Pokonci ga ohranja zgolj še študentska, nepalska in indijska delovna sila. Slovenija ni prestižna destinacija, da bi bazirala svojo gostinsko ponudbo zgolj na high-end strani, ampak je tranzitna destinacija, zaradi česar turisti iščejo priročne, ugodne in kakovostne restavracije oz. gostilne.

Kamor koli greš te pričaka zamorjen (po največji verjetnosti - študent) natakar/ica, ki ob vsaki prošnji gosta zavija z očmi, na koncu pa ti porine v obraz še tisti POS terminal za izbiro napitnine). Vzdušje kot na "sahrani", restavracije in gostilne brez ambientalne glasbe, da čenča gostov zasenči celoten prostor. Da ne govorim o naboru menijev v Sloveniji in ustvarjalnosti "navadnih" restavracij, saj za 20 € na porcijo ne dobiš nič drugega kot pizza, dunajc s pomfrijem, burger s chedarjem ali pa narezek s famoznim San Daniele pršutom. Razumem, da je razmerje strošek/cena ključno, vendar bi od restavracije pričakoval odnos in ponudbo jedi, ki je doma stežka pripraviš, najsi bo to navadna solata...

Jorgu pa globok poklon za dokaj "normalne" cene glede na kreativnost in kakovost ponudbe, predvsem pa za "jajca", da pove tako kot je. Imetniki Michelin zvezdic pa so seveda razred zase (tako s ceno kot s ponudbo) in verjamem, da so si jih pošteno zaslužili.

Tele bilance so pa precej boge tudi za gostinsko dejavnost.

burek in kebap se najbolj splača, marža 100%.

[1357]
Tele bilance so pa precej boge tudi za gostinsko dejavnost.

Ne verjami vsega bilancam.
Tu komot friziras izid.
Kolega bil na banki.
Bankir ga sprva vprasal koliko proda mimo racunov...

V sistemu DVD-ja teško skrivaš promet ker te nabava izda. Da se pa frizirati končni rezultat.