Čas za konsolidacijo in upad cen.
Potem tudi subvencije ne bodo več potrebne.

Kaj se dogaja? Saj vidite v SLO...država promovira toplotne črpalke par let nazaj - sedaj pa jih že krivi za nevem kaj...in je treba omrežnino nabit...isto s sončnimi elektrarnami...

(par let nazaj pa s promoviranjem plina)

Sicer računica verjetno ni uporabna za vse, ampak zame;
Nova hiša, dobra izolacija in velike steklene površine na jugu. Pozimi, ko je sonce imamo v hiši 24-25 stopinj, brez da kurim.
Ko ni sonca imam 12KW električno peč, ki me je stala 400€. "Logiko" ogrevanja imam sprogramirano tako, da v kolikor je mraz in se pričakuje oblačno vreme, prižge peč na nočni tok, skozi dan je toplota akumulirana v estrihu in se redko shladi, če se, se ogrevanje pač vklopi, temperatura v hiši nikoli ne pade pod 22 stopinj.
Največja položnica za elektriko pozimi je bila v zadnjih dveh letih cc 300€ (če povzamem samo strošek elektrike za ogrevanje, me vsako zimo stane elektrika za ogrevanje cc 1000€).

Predračune za toplotno črpalko sem dobil takšne, da sem si izračunal, če strošek toplotne razporedim po mesecih, čez palec vkalkuliram stroške popravil + porabo elektrike, potrebujem 14 let, da se mi mesečni strošek lastništva toplotne črpalke izenači z lastništvom navadne električne peči. Upošteval seveda nisem 12 mesecev, ampak cc 6 mesecev kurilne sezone. Ne vem, meni se to ne izplača.

Pri nas je vrstna hiša, južna lega. Levo in desno sosed. Za ogrevanje radiatorjev in sanitarne vode gre za 950 eur kurilca letno (tudi dobro peč imamo). Strošek elektrike je mesečno 90 eur. Med 5.5. in 5.10. vsako leto 95% sanitarne vode segrevamo na Viessmanove kolektorje, v preostalem delu leta pa cca 30%.

Lega in pozicija nepremičnine je ključna, nato pa izolacija. Notranje rekuperacije nimamo, ker za sedaj ne potrebujemo.

Toplotna črpalka še ni "v vidu", a enkrat bo. Če ne mi, pa morda morebitni kupec vrstne hiše. Enkrat, če, če...

Toplotne črpalke so prihodnost, vendar ne vem, zakaj se je nehalo propagirati sončne kolektorje. Čisto v redu opravljajo svojo nalogo segrevanja sanitarne vode. Kdor ima vsaj nekaj sončne lege bajte, bi jih moral gor dati.

[]
Pri nas je vrstna hiša, južna lega. Levo in desno sosed. Za ogrevanje radiatorjev in sanitarne vode gre za 950 eur kurilca letno (tudi dobro peč imamo). Strošek elektrike je mesečno 90 eur. Med 5.5. in 5.10. vsako leto 95% sanitarne vode segrevamo na Viessmanove kolektorje, v preostalem delu leta pa cca 30%.

Lega in pozicija nepremičnine je ključna, nato pa izolacija. Notranje rekuperacije nimamo, ker za sedaj ne potrebujemo.

Toplotna črpalka še ni "v vidu", a enkrat bo. Če ne mi, pa morda morebitni kupec vrstne hiše. Enkrat, če, če...

Toplotne črpalke so prihodnost, vendar ne vem, zakaj se je nehalo propagirati sončne kolektorje. Čisto v redu opravljajo svojo nalogo segrevanja sanitarne vode. Kdor ima vsaj nekaj sončne lege bajte, bi jih moral gor dati.

Premalo zaslužka za monterje

Ko pogledaš poslovne rezultate podjetij, ki se ukvarjajo z montažo (in proizvodnjo) toplotnih črpalk, ti je jasno, da celotni poslovni model temelji na izkoriščanju državnih subvencij.
Subvencije je potrebno ukiniti ali pa primerno omejiti ceno črpalk (isto velja za elektrarne, avtomobile,..), ker drugače tisto kar bi moralo biti stimulacija za investitorja, poberejo podjetja in bogatijo na davkoplačevalski račun.

Omejit ceno črpalk...kakšna bedarija komunistična.
Saj smo imeli v komunizmu cene določene ( omejene ) in posledično izbire v trgovini ni bilo.

Cene naj diktira trg in ne režin in naj se vsak odločil kaj in koliko bo vzel, če bo sploh.

So pa bile toplotne črpalke dobro prodajane tudi zaradi dobrega marketinga.
Z višjo ceno elektrike bo potrošnik dobro premislil preden se bo odloči za nakup.

Ob dobrem premisleku bo prišel tudi do postavk, ki so mu bile prej zamolčane :
- življensk doba TČ je cca 12 let
- TČ potrebujen redni servis ( dober serviser pa ni monter, ampak za servis specializirana podjetja, ki obvladajo tako vodovod, freonsko tehniko, kakor elektriko in imajo rezervne dele na zalogi )
- novi plini v TČ ( R32 ) so ekspolizvni in gorljivi - pomisliti je potrebno, da se lahko pojavi požar
- okvare so lahko drage in lahko dosežejo tudi 50% nabavne vrednosti naprave

Saj veš, da država že sedaj komunistično določa maksimalno ceno produkta (fasada, avto, paneli, eavto, toplotna,...), če želiš koristiti komunistično subvencijo. In za čuda, vsi ti produkti stanejo ravno toliko, da se subvencijo še dobi.

Problem je, ker je določena maksimalna cena previsoka, kar izkoriščajo podjetja, ki brez te komunistične subvencije, sploh niso (tako zelo) dobičkonosna.

Subvencije so se iz pravilne ideje izrodile v komunistično dobičkarstvo, ki s sposobnostjo in konkurenčno prednostjo nima nobene veze.

Površna energijska bilanca gre tako.
Termalna elektrarna porabi 100% goriva in proizvede 30% elektrike.
(konkretne številke objavljene za NEK: toplotna moč reaktorja: 1994 MW, moč na pragu elektrarne: 696 MW
Toplotna črpalka porabi 30% elektrike in proizvede 100% toplote.

Približno to pomeni, če bi kurili doma 100% goriva in proizvedli 100% toplote, smo z energijsko bilanco na istem.
Le cena (ekonomija) tukaj ne štima. Očitno doma ne dobimo tako poceni goriva kot ga dobijo elektrarne ali pa je elektrika prepoceni?

0430ABAKU,
dobro si se izrazil. Povrsna energijska bilanca....

Ampak ni ravno tako. Moras vedeti, da nase elektrarne ne delajo el energije iz dragih energentov, kot je nafta ali plin. Vecina nase el energije prihaja iz hidro elektrarn, ki so se ze vsaj 5 x amortizirale, jederske elektrarne, ki se je ze 3 x amortizirala ... povprecna cena 1MWh je 50 EUR, oziroma 5 centov na kWh. Kar je pa primerljivo s ceno surove nafte. 1 liter nafta ima energijsko vrednost okoli 10kWh. Sod nafte ( 159 litrov ) stane okoli 75 - 80 $. To je to.
In ce kuris toplotno crpalko, ki ima energijsko stevilo (COP) 3,5, si zmagal. Pa se el energijo delamo doma. Ne futramo Rusov ali Arabcev

Bi moral dat še disclaimer, da si monter :)

Dobr. Sem prodajalec, monter in serviser.
Ampak, prodam in zmontiram napravo, ki jo kupi stranka. Ona se odloci, kaj bo kupila. in ce sem posten. Na leto zmontiram okoli 70 toplotnih crpalk. 1 ali 2 kotla na pelete in morda 1 kotel na drva. Ze 6 let pa nisem zmontiral kotla na olje ali plin.
Pa bi brez tezav prodal kotel na plin, drva ali olje. Ampak, ljudje jih nocejo.

Tudi sam, čeprav imamo v družini gozd imam zaenkrat toplotno črpalko.
Prevagala je nizja začetna investicija in manjši potreben prostor.

[0313EKINX]
0430ABAKU,
dobro si se izrazil. Povrsna energijska bilanca....

Ampak ni ravno tako. Moras vedeti, da nase elektrarne ne delajo el energije iz dragih energentov, kot je nafta ali plin. Vecina nase el energije prihaja iz hidro elektrarn, ki so se ze vsaj 5 x amortizirale, jederske elektrarne, ki se je ze 3 x amortizirala ... povprecna cena 1MWh je 50 EUR, oziroma 5 centov na kWh. Kar je pa primerljivo s ceno surove nafte. 1 liter nafta ima energijsko vrednost okoli 10kWh. Sod nafte ( 159 litrov ) stane okoli 75 - 80 $. To je to.
In ce kuris toplotno crpalko, ki ima energijsko stevilo (COP) 3,5, si zmagal. Pa se el energijo delamo doma. Ne futramo Rusov ali Arabcev

To me res zanima, kje v FIZIKALNIH ENAČBAH nastopa amortizacija? Kje nastopajo cene?
Dejstvo je, da NEK kuri 2GW za toploto, iz katerega naredi 700MW elektrike. 1400MW gre v Savo in v zrak, kar poleg sončne toplote lahko potem počrpajo naše toplotne črpalke in iz tega spet naredijo (približno) 2GW toplote.
Če bi se ogrevali direktno, bi tudi kar direktno iz energenta dobili 2GW toplote.
Moj pridevnik "površna" energijska bilanca se nanaša na ta "približno". Amortizacije in cene pri energijski bilanci ne igrajo nobene vloge.
Večino električne energije pa v Sloveniji dobimo iz premoga in urana. Ostali viri so v manjšini.
Nisem prodajalec, monter in serviser. Sem pa fizik z 8. stopnjo izobrazbe.