Seveda nizka rodnost povišuje BDP, saj zamenja ogromno neplačanega dela za plačanega!

"Juhu pospešujemo v prepad! Poglejte koliko hitreje se peljemo kot lani! In sedeži so tudi bolj udobni! Pa še klimo imamo!"

Ps tudi jaz imam samo enega potomca in od 4 starih staršev, je sedaj samo 1 naslednik (pa še kljub temu bomo verjetno izgubili hišo). Res noro, kako malo družba ceni vzgojo naslednjih generacij.

Zdrava pamet ti veleva marsikaj, lahko pa tudi "znanstveno" dokažeš, da je Zemlja ravna površina. 500 let je to "znanost" počela.

Seveda se strinjam, da na srednji rok manj otrok bolj spodbuja ljudi k inovacijam, na dolgi rok tudi manj ljudi preživi z izjemno tehnološko podporo - in ima materialno več.

Pač, tudi nikjer ne piše, da čez 500 let bodo ljudje spočti po tradicionalni poti. Že danes so lahko "laboratorijsko" vzgojeni.

Vendar manj rodnosti pomeni manj ljudi, kje pa je točka, ko je treba število ljudi ohraniti in v kakšnih vlogah bodo... to bodo "pametni" v prihodnje povedali. Morda taki znanstevniki, kot je tale Nobelov nagrajenec.

Menim, da je rodnost pomembna tema ne samo z vidika materialnega, ampak mnogih drugih družbenih aspektov, vključno z ekonomskega in humanističnega.

Saj je zanimiva teorija.. A sama po sebi še daleč ne pojasnjuje rasti. Kakor vidimo pri nas in po ostalih državah, je rast podprta tudi z zadolževanjem generacij vnaprej. Kar ne govori ravno o učinkovitosti na daljši rok.

Rodnost je v nasprotni korelaciji s splošnimh tehnološkim razvojem in razvojem družbe kot takšne. 100 let nazaj so bili otroci pogoj za fizično preživetje para, predvsem na podeželju, kjer so se ljudje preživljali z kmetistvom. Otroci so služili družinam v svojih zgodnjih letih kot pomožna delavna sila ( pastirji živine, varovanje mlajših sorojencev med odsotnostjo staršev, dela na polju,....) ko so starši ostareli in obnemogli so morali otroci poskrbeti za njuno materialno blagostanje do smrti. Vse to danes ni več potrebno, večino fizičnega dela so nadomestili stroji, socialna zavarovanja ( zdravstveno in pokojninsko) pa poskrbijo da smo vsi v starih letih vsaj minimalno preskrbljeni. Drugi vidik je pa razvoj medicine. Lep primer imamo kar iz naših domačih logov. Med drugo svetovno vojno je bilo na področju današnje Slovenije cca 40.000 rojstev na leto ob miljonu prebivalstva, vendar je bila umrljivost otrok do 5.leta starosti 20%, kot vzrok smrti so prevladovale otroške bolezni, ki so bile tedaj zaradi nepoznavanja cepiv v mnogih primerih smrtna.
Vsega naštetega zgoraj danes ni več, česar se ljudje zavedajo, zato se je tudi rodnost ( število živorojenih otrok ) prilagodila novonastalim razmeram v času in prostoru.

Rešitev za rodnost obstaja, samo z današnjega etičnega vidika v EU ni sprejemljiva.
Ponudba in povpraševanje ponavadi kar uravnata stvari na pravo ceno.

Rodnost ni v nasprotni korelaciji s tehnološkim napredkom, saj potem lahko trdiš tudi, da je planet Zemlja ploščat.