Trocki ploska.

Že plešem.

Vlada bo padla v roku 1 leta.

medtem ko je veliko vprašanje, ali bomo po tem, ko bomo več plačevali, več tudi dobili

to pa res ni vprasanje...

Jaz vidim tu problem v "megalomanstvu" vsakokratne oblasti. Barve majic so tu precej nepomembne, ker so si plemena vsebinsko preveč podobna.

1. Zdravstvo.
2. Starejša populacija
3. Stanovanja.

Čisto vsaka vlada je vedno odprla te tri fronte hkrati, in rezultat je bil, da se ni naredilo nikol nič.

V koalicijsko pogodbo si napišejo ta skupek želja, kaj vse oni bi naredili. To je njihov wish-list. Ampak ljudem pa vedno prodano kot "to je izvedljivo".

V enem mandatu ena od onih treh. Dve le če najdemo nore količine poceni nafte nekje v Prekmurju. Da bi ble pa vse tri pod streho je pa skorajda kičasto.

Starejši kot sem, manj imam močnih občutkov o tem, kako ima oblast neko magično paličico za vse težave in vse primere. Nima je. In vse kar je potem je bolj ali manj uspešna gluma.

Folk pa kar živi.

Mizar vprasa vajenca, kako mu gre. Vajenec odgovori: petkrat sem ze odrezal descico, pa je se vedno prekratka. Gospod in hruska. Gospod prede cas v dnevni sobi in skozi okno pozeljivo gleda lepo hrusko. Poslje sluzabnika, naj jo utrga. Sluzabnik se upre. Gospd nazene palico,naj ga pretepe. Palica se upre. Gospd nazene ogenj,naj palico ozge. Ogenj se upre. Gospod poklice vodo, naj ogenj pogasi. Voda se upre. Ogenj se razmahne in hisa pogori.

je kot pravis (in ni ravno neko presenecenje).

vseeno ali paralelno s tem je vendarle moj vtis, da v povprecju nivo predstave pada; da prihajamo do meja tega, kaksne igralske ekipe se sploh se da sestaviti in smo pocasi ze na tem, da se cuka za rokav nek random folk na wcju gledalisca, a bi prisel igrat. (btw to je tudi moja info o nabiranju nekaterih funkcionarjev za sedanjo postavo - skoraj dobesedno.)

spostujem inercijo procesov in to, da folk pa kr zvi, ves sam, da je to tudi moj priljubljeni izrek. spostujem tudi to, da kakor je clovek starejsi, se mu tipicno manjsa odprtost za neke nove vzorce in je bolj nagnjen k temu, da jih vidi kot cudne in sebi tuje.

ne glede na to

- mi nekateri trendi danasnjega casa, ki jih plitkost slovenije samo se okrepi, vlecejo takole iz aviona ze v smer kitajske kulturne revolucije

- se pogosto spomnim, da je najvecji (v smislu amplitude nihaja) politicni domet te regije ante pavelic

(potem grem skrbet za race in maline)

Tak si kot tisti, ki mi pravi, da semm izkoriščal komunizem, ker sem v komunizmu študiral (kaj jamraš, saj si študiral!). Baje še živeti ne bi smel, če nisi bil komunist! Si nekakšna inkarnacija trockega, lahkop tudi ukradena identiteta, kar je pri vas v modi.

Pa saj je bil tič v roki ne na strehi. Dokazano s strani 400.000 bistrih podpornikov.

Vrabec je v roki, golob pa na strehi.

Jaz se tega, "Pavelić" scenarija močno bojim nekoliko južneje od nas. Tam je nacionalna kurjava še zelo živa.

Pri nas manj. Zakaj? Navkljub vsemu jamranju še vedno relativno dobro živimo. In ne sociala tista, ki je korektiv. Tudi naša podjetja, od majhnih do velikih delajo kar dobro. Če bi stanje res bilo tako nevzdržno, in kruljavo, bi imel podoben eksodus ljudi, kot ga je Hrvaška od 2002 dalje. Polovica od 450.000 odseljenih pa je odšla od njihovega vstopa v EU.

Ta percepcija kvalitete življenja, in posledično izbire, kdo naj nam vlada je en velik šmorn. Vsak bo rekel na splošno "še nikol ni bilo tako slabo kot sedaj", pri čemer objektivnih svojih okoliščin ne upošteva.

Pred leti so, mislim da na Blejskem forumu, spraševali slovenske podjetnike, ali je poslovno okolje v Sloveniji koruptivno. 96% jih je odgovorilo z DA. Jaz bi jih seveda vprašal, ali so za izvedbo neke poslovne transakcije dal ali prejel podkupnino. Pa še potem preštejmo.

In je potem politično udejstvovanje slehernika v resnici "bolimekurac, itak so vsi glih". Kar je najbrž kar res.

In danes smo v nekem drugačnem svetu. InstaSvet. Hitre informacije, in veliko njih pri množici povzročajo zmedo. In ni več razmišljanja (kolikor ga je kdaj prej sploh bilo), ampak instant reakcije na instant dražljaje. Ampak niti to ni novo. To je spotenciral Goebbels že davno nazaj. Njegov uspeh s hitrimi, preprostimi in udarnimi sporočili, je bil omejen s tehnologijo, ki mu je bila na voljo. Radio in časnik. Danes.. bi bil njegov domet vrhunsko svetoven.

Danes so politiki pač influencerji. Saj so prej tudi bili. Le dometa so imeli manj.

Kar pa se tiče vloge države v družbi... tvoj stavek ozpred 15 let: "Svet se slovenizira" se ni dobro postaral. Ali pa je. Odvisno s katerega zornega kota gledaš.

[lojze1]
Tak si kot tisti, ki mi pravi, da semm izkoriščal komunizem, ker sem v komunizmu študiral (kaj jamraš, saj si študiral!). Baje še živeti ne bi smel, če nisi bil komunist! Si nekakšna inkarnacija trockega, lahkop tudi ukradena identiteta, kar je pri vas v modi.

Kmalu bo, ali pa že je, 34 let, kar je na prvih večstrankarskih volitvah zmagala takratna koalicija DEMOS. In ti še kar z lupo iščeš komuniste?

Kar se študija tiče. Takrat je bil dostopen vsem pod enakimi pogoji, kar danes ni nujno več tako. Visoko šolstvo je bilo takrat na bistveno višji ravni, kot je danes. Ker so bila sredstva omejena. A vendarle smo imeli soliden kupček zelo eminentnih znanstvenikov. Ki so bodisi le predavali v tujini, ali pa kar šli v tujino, in tam zelo dobro prodali svoje znanje. Egon Zakrajšek st. je eden od takih.

O komunizmu. Z njim nimam lastnih izkušenj, ker sem premlad, da bi ga bil doživel. Vem pa, da je bil moj ded včljanjen v partijo med 1948 in 1954. Včlanil se je v Beogradu, kamor je šel v gradbeno šolo iz Štrigove po vojni. Ko sta se z babico (iz Bele Krajine) ustalila v Ljubljani, in je na svet privekal moj oče, sta ga peljala h krstu. Za njiju, ki sta odraščala s tem obredom, je bila to njuna tradicija. A vendarle je deda letel v loku iz partije. In iz službe. Šel je delat v Nemčijo, takoj ko so lahko dobili pasoše. Partiji tega nikoli ni odpustil. A trmast, kot je bil, je vajo s krstom ponovil leta 1961 z očetovim mlajšim bratom. Takrat ju nihče vprašal ni več nič. Deda je dobil službo v Slovenija Ceste Tehnika, kjer je bil nadzornik gradbišč. In leta 1990 šel v penzijo kot en od direktorjev TOZDOV ljubljanske komunale. Brez da bi šel še kdaj v samo partijo. So ga vabili. V 80-ih. Mirno je rekel "enkrat ste me zabrisali ven, nimam potrebe da bi nazaj hodil...". A vendarle je v samo idejo socializma pa verjel do smrti. Ideja mu je bila blizu, dejanska izvedba, kot je bila, pa ne. Niti veren ni bil. Niti ob pogrebu ni šel k maši. Zanj so bili verski prazniki družinska tradicija. Ko je imel svoje otroke in vnuke ob sebi. A vere kot take ni omaleževal. Kot majhen sem enkrat v roke iz police snel Sveto Pismo (knjige je pa naravnost zbiral, in sem podedoval pgromno knjižnico po njem), in vprašal: "dedi, kaj je to?" Pa je rekel "Kar preberi. Nič slabega ni notri..." Pa sm prebral le del. Mislim da takrat novi testament. Je bil zame otroka krajši. Pa ga nisem takrat razumel. Zame je delovalo kot da berem Homerjevo Iliado ali Odisejo. Skupek pravljic.

Moj dedek komunist.

Moja partnerka je potomka domobranca. Tudi rojena v Argentini. Njena mama je bila tako navdušena nad bogastvom in življenjem tam, da je dojenčico napokala na letalo, in šla nazaj v socialistično jugo. In končala kot operaterka na reaktorju IJS v LJ. Njena mama. Naša je pravnica. Očeta je prvič videla tik pred smrtjo.

A ko sva šla pred leti na koncert partizanskih pesmi, je v avtu pozabila plašč. Gre ona ponj, karte, in njeno torbico z vsem sem mel pa jaz v žepu in naročju. Nakar ni mogla notri nazaj. Pa je onemu tam zabrusila, da če jo ne spusti notri, bo začela za "ta bele" navijat. Tok časa je pizdila, da jo je varnostnik spustil notri.

Ko sem jo vprašal zakaj ji je domobranstvo mrzko. Saj je bil navsezadnje njen oče... je rekla "ko sodeluješ z okupatorjem je vseeno kdo si. Moj oče je naredil napako!"

A razumeš kako so lahko naša pota različna? Kako imamo lahko vsi neko pot, zgodovino svojo, in zgodovino naših prednikov? In da nalepkanje s "Komunist", "Antikomunist" ne služi dobro nikomur. Ne v današnjem času.

V svojem odgovoru se nisi niti dotaknil mojega zapisa. Le random rant o tvojem komunističnem študiju.

Ukradena identiteta? Značilno za nas komuniste. Premisli, predno kaj napišeš.

Ker če plačuješ 37€ na mesec zato, da zlivaš tu na tem forumu svoje frustracije, je to zelo slaba naložba. Kot podjetnik ki daje delo menda 47 zaposlenim, bi to skorajda moral vedet...

[Endimion]
Jaz se tega, "Pavelić" scenarija močno bojim nekoliko južneje od nas. Tam je nacionalna kurjava še zelo živa.
Pri nas manj.

tudi jaz pri nas manj, kar pa ne pomeni, da se ne.

Kar pa se tiče vloge države v družbi... tvoj stavek ozpred 15 let: "Svet se slovenizira" se ni dobro postaral. Ali pa je. Odvisno s katerega zornega kota gledaš.

po mojem vtisu se je postaral super v smislu, da gledamo rastoco vlogo drzave globalno. seveda pa bi bilo bistveno lepse, ce se ne bi.

[Endimion]
> [lojze1]
> Tak si kot tisti, ki mi pravi, da semm izkoriščal komunizem, ker sem v komunizmu študiral (kaj jamraš, saj si študiral!). Baje še živeti ne bi smel, če nisi bil komunist! Si nekakšna inkarnacija trockega, lahkop tudi ukradena identiteta, kar je pri vas v modi.

Kmalu bo, ali pa že je, 34 let, kar je na prvih večstrankarskih volitvah zmagala takratna koalicija DEMOS. In ti še kar z lupo iščeš komuniste?

Kar se študija tiče. Takrat je bil dostopen vsem pod enakimi pogoji, kar danes ni nujno več tako. Visoko šolstvo je bilo takrat na bistveno višji ravni, kot je danes. Ker so bila sredstva omejena. A vendarle smo imeli soliden kupček zelo eminentnih znanstvenikov. Ki so bodisi le predavali v tujini, ali pa kar šli v tujino, in tam zelo dobro prodali svoje znanje. Egon Zakrajšek st. je eden od takih.

O komunizmu. Z njim nimam lastnih izkušenj, ker sem premlad, da bi ga bil doživel. Vem pa, da je bil moj ded včljanjen v partijo med 1948 in 1954. Včlanil se je v Beogradu, kamor je šel v gradbeno šolo iz Štrigove po vojni. Ko sta se z babico (iz Bele Krajine) ustalila v Ljubljani, in je na svet privekal moj oče, sta ga peljala h krstu. Za njiju, ki sta odraščala s tem obredom, je bila to njuna tradicija. A vendarle je deda letel v loku iz partije. In iz službe. Šel je delat v Nemčijo, takoj ko so lahko dobili pasoše. Partiji tega nikoli ni odpustil. A trmast, kot je bil, je vajo s krstom ponovil leta 1961 z očetovim mlajšim bratom. Takrat ju nihče vprašal ni več nič. Deda je dobil službo v Slovenija Ceste Tehnika, kjer je bil nadzornik gradbišč. In leta 1990 šel v penzijo kot en od direktorjev TOZDOV ljubljanske komunale. Brez da bi šel še kdaj v samo partijo. So ga vabili. V 80-ih. Mirno je rekel "enkrat ste me zabrisali ven, nimam potrebe da bi nazaj hodil...". A vendarle je v samo idejo socializma pa verjel do smrti. Ideja mu je bila blizu, dejanska izvedba, kot je bila, pa ne. Niti veren ni bil. Niti ob pogrebu ni šel k maši. Zanj so bili verski prazniki družinska tradicija. Ko je imel svoje otroke in vnuke ob sebi. A vere kot take ni omaleževal. Kot majhen sem enkrat v roke iz police snel Sveto Pismo (knjige je pa naravnost zbiral, in sem podedoval pgromno knjižnico po njem), in vprašal: "dedi, kaj je to?" Pa je rekel "Kar preberi. Nič slabega ni notri..." Pa sm prebral le del. Mislim da takrat novi testament. Je bil zame otroka krajši. Pa ga nisem takrat razumel. Zame je delovalo kot da berem Homerjevo Iliado ali Odisejo. Skupek pravljic.

Moj dedek komunist.

Moja partnerka je potomka domobranca. Tudi rojena v Argentini. Njena mama je bila tako navdušena nad bogastvom in življenjem tam, da je dojenčico napokala na letalo, in šla nazaj v socialistično jugo. In končala kot operaterka na reaktorju IJS v LJ. Njena mama. Naša je pravnica. Očeta je prvič videla tik pred smrtjo.

A ko sva šla pred leti na koncert partizanskih pesmi, je v avtu pozabila plašč. Gre ona ponj, karte, in njeno torbico z vsem sem mel pa jaz v žepu in naročju. Nakar ni mogla notri nazaj. Pa je onemu tam zabrusila, da če jo ne spusti notri, bo začela za "ta bele" navijat. Tok časa je pizdila, da jo je varnostnik spustil notri.

Ko sem jo vprašal zakaj ji je domobranstvo mrzko. Saj je bil navsezadnje njen oče... je rekla "ko sodeluješ z okupatorjem je vseeno kdo si. Moj oče je naredil napako!"

A razumeš kako so lahko naša pota različna? Kako imamo lahko vsi neko pot, zgodovino svojo, in zgodovino naših prednikov? In da nalepkanje s "Komunist", "Antikomunist" ne služi dobro nikomur. Ne v današnjem času.

V svojem odgovoru se nisi niti dotaknil mojega zapisa. Le random rant o tvojem komunističnem študiju.

Ukradena identiteta? Značilno za nas komuniste. Premisli, predno kaj napišeš.

Ker če plačuješ 37€ na mesec zato, da zlivaš tu na tem forumu svoje frustracije, je to zelo slaba naložba. Kot podjetnik ki daje delo menda 47 zaposlenim, bi to skorajda moral vedet...

Rad berem, ko pišeš o pomorstvu. Se takoj vidi, da se na pomorstvo spoznaš.

[]
> [Endimion]
> Jaz se tega, "Pavelić" scenarija močno bojim nekoliko južneje od nas. Tam je nacionalna kurjava še zelo živa.
> Pri nas manj.

tudi jaz pri nas manj, kar pa ne pomeni, da se ne.

Na nacionalni ravni se v Sloveniji ne bo. Nismo nikoli kot narod razvili tega "nacionalnega mita". Komot pa se lahko najde nekoč en kerlc z jajci, ki bi narod nakuril, da je pa on edini, ki bo rešil vse njihove probleme, tegobe in težave. In kar izbrali si ga bodo.

> Kar pa se tiče vloge države v družbi... tvoj stavek ozpred 15 let: "Svet se slovenizira" se ni dobro postaral. Ali pa je. Odvisno s katerega zornega kota gledaš.

po mojem vtisu se je postaral super v smislu, da gledamo rastoco vlogo drzave globalno. seveda pa bi bilo bistveno lepse, ce se ne bi.

Mislim da je ta vlak odpeljal dokončno z zadnjo finančno krizo. Čim "mora" Država s sposojenim denarjem posegati na finančne trge, in reševati zablodele posle, ki so kar naenkrat "Too big to fail", potem je s tem kvaziprostim trgom nekaj narobe. Draghijev Whatever it takes, je bilo pomirjanje finančnih trgov. Ampak kaj pa jih ima za mirit? Kar naj bodo živčni. Seveda bi to požgalo najprej bančni sektor, ob tem celostno finančnega, na koncu pa še realno ekonomijo, do gležnjev. Ampak mislim da smo to lekcijo že vzeli.

Lep primer, kako se državo kar kliče na pomoč, so CHF krediti. Ali pa sanacija občin po poplavah. Lani 480 mio. Poleg rednih injekcij. Ali pa Covid subvencioniranje plač. Ali pa brezplačne vozovnice za upokojence.

Sploh ne vem, a lahko obrnemo? Niti posel ne bi bil za to. Skozi leta se je nabralo povsem preveč spodbud pa subvencij za ovo, ono, tretje. Ameriški WallMart aktivno lobira za povečevanje ameriškega Food Stamps programa. Ker je prihodek od tega ranga celoletnega dobička. Amazon se z zveznimi državami pogaja koliko manj davka na premoženje bo plačal, če odpre logistični center. Po vsebini je to subvencija. Da Tesle ne omenjam. Država s 7500€ sofinancira nakup avtomobila vrednosti 50.000€. Pa kdo je tukaj nor? Subvencionirane cene električne energije za fotovoltaiko? Pri nas je bil zadnji tak večji projekt Magna. Ki je sicer državno podporo vrnila. Ali pa Revoz. Kjer je vedno "tok boste dali zraven, al pa tovarno zapremo". Izsiljevanje korporacije. Kmetijske subvencije. Zakaj? Pridelaj, prodaj po najboljši možni ceni, in živi.

Ti si nekoliko starejši in se bolj spomniš štimunge iz 1980-ih. Vse gre v Beograd. Pa je imela ranjka Juga sklad za nerazvite. No danes imamo pa sredstva za uravnoteženost razvitosti občin. Da o prerazporejanju dohodnine niti ne govorim. Koliko milijonov letno je neučinkovito in za družbo škodljivo izgubljenih ker Država ob lobiranju lokalnih skupnosti prerazporeja ta denar?

Zato je bilo moje vprašanje forumskemu lojzetu smiselno: "Ali smo za nižje davke ob hkratni ukinitvi umetnega dihanja podjetjem v vseh mogočih oblikah?" Če je odgovor DA, potem to storimo, in sprejmimo posledice. Najprej propad samostojno nedonosnih poslov, in višje cene za marsikaj pri končnih potrošnikih. Če pa je odgovor NE, potem ne moremo niti kontemplirati ideje o manjši vlogi države.

Nadalje bi vprašal prebivalstvo: "ali ste pripravljeni imeti nižje državne davke (dohodnino), in sami vzdrževati svoje lokalne skupnosti?" Če je odgovor DA, potem to storimo, in sprejmimo posledice. Tako dobre kot slabe. Dobre, da nam "Ljubljana" iz žepa vzame manj ali pa kar nič, nam pa bo občina toliko več (ali pa ne), ali pa lokalnih storitev ne bo na voljo, oziroma bodo slabše. Morda pa bodo celo boljše. Ampak potem vsaka občina sama določa svoje lokalne davke. In ni več državnega financiranja šol, vrtcev, zdravstvenih domov, cest, kanalizacije, čistilnih naprav, in podobnega. Če pa je odgovor NE, potem ne moremo niti kontemplirati ideje o manjši vlogi Države.

Mislim, da oba veva, kakšni bi bili odgovori.

Pa to je le davčni primež. Regulacija in predpisi. Polovico bi komot prestavili na občine. Naj se same odločajo o tem kaj v svojem okolju dovolijo, in česar ne. Zadnji butast primer vsedržavne regulacije je Magnificov koncert v Tivoliju. Nek no-name uradnik na Zavodu za varstvo narave ga je de-facto prepovedal. Podobno je prepovedal študentski žur na Rožniku ob Majskih igrah. Ker to načenja floro in favno in moti hrošče in veverice. A vendarle DM tek za ženske, skup s koncertom in rajanjem, pa ne moti hroščev in veveric. Župan se je na tiskovni smiselno vprašal, ali ima to kak smisel ali ne.

Ali pa koncept omejevanja kratkoročnega oddajanja. Če prav razumem predlog čitab, je država nekako predpisala minimum, za kaj več pa dala škarje in platno v roke lokalnim skupnostim. Skratka vsaka občina naj se zase odloči, ali bo to dovolila v 30 dni letno, ali pa celo leto, če tako lokalnim žilam paše. Cel hudič. Aaaaa omejujejo nas. Ne. Le odločanje o omejitvah so dali v roke lokalni skupnosti. Zmenite se znotraj lokalnega okolja. Zame zelo smiselna ureditev. A vendarle odpor. Seveda razumem argument zakaj sploh regulirati. Naj folk počne kar želi in kot želi. Ampak če je regulacija tega na ravni lokalne skupnosti, ki bistveno bolj ve, kako sama skupnost diha, potem bo ali pa ne bo omejevala tega. Nekje potrebe po omejevanju ne bo, nekje pa. Ne vem.

Nedeljsko delo trgovin. Tu se je za zaprtje močno angažirala opcija, ki se sicer rada deklarira kot "poslu prijazna". A vendarle smo pod njeno komando z zakonom dokončno zaprli trgovine v Nedeljo. Rezultat je da imaš Ljubljančane, ki gredo v Italijo v šoping (se ne zajebavam, videl na lastne oči) med prvomajskimi prazniki. In ob nedeljah. Vmes naredijo še majhen izlet. Ampak prvobitni cilj pa je nakupovanje. Mar ne bi bilo bolje da so trgovine odprte pa naj dela tisti, ki se mu to splača? In zaposleni za ta dan dobro plačani?

Predno rečemo da naj omejimo vlogo države v naših življenjih, se je za vprašat, koliko tega si v resnici želimo. Ne pravim zate ali zame. Precej slehernika si jo še kako želi.

[Endimion]
Predno rečemo da naj omejimo vlogo države v naših življenjih, se je za vprašat, koliko tega si v resnici želimo. Ne pravim zate ali zame. Precej slehernika si jo še kako želi.

to je zelo jasno... jasno je, da je napacna predpostavka "komunizem je nekaj slovencem vsiljenega, mi smo prinesli luc, ki bo narod odresila tega nezazelenega tujka in vsi bodo veseli". no, kakor komu jasno.

(lojze ne zdaj noret, ce nekaj ugotavljam, to ne pomeni, da sem tega vesel)

nerodno je, ker proces samega sebe pospesuje (vedno bolj vsemogocna drzava - vedno bolj nebogljeni posameznik, ki klice po dudi - i tako 500 600 puta ... rastoca simbioza s parazitom, ki izloca dopamin :) - kar se potem konca kvecjemu z neko huge ass diskontinuiteto. za jugo je morala biti kar vojna. za argentino je milei, ampak se ne vemo, kako dalec nese in rabilo je 80 let, da je prislo do tega.

Če gledaš sosednje drevo razvoja in do kje so prišle žuželke, vidiš da čebelam ni preživet zunaj panja.
Da je cebelja družina (drzava) organizem in ne posameznik, seveda imaš še čmrlje in samotarke.
Pri sesalcih imaš npr volcje krdelo in črede goveda. Volkovi so po moje višje razvita organizacija kot črede npr.
Nase države, drzava na splosno so nekje posamezni tropi volkov, ki se zdruzujejo v čredo in to je po moje no way da gre skup. Hec je da se gremo to zdruzevanje že par tisoč let.