Izbrani forum: Avto
Izbrana tema: članek AMZS s partnerskimi klubi preizkusil prva sintetična goriva. Gre res za potencialno alternativo elektriki?
Strani: 1
Lakota sledi.
BTW, za proizvodnjo biogoriv rabiš traktorje, gnojila, oboje na fosilce....
Sem vesel da se je končno začelo govoriti o normalni trajnostni rešitvi. Elektrika je zabloda da večje ni. Že sama življenska doba baterij uniči "zelenost" da o finančni kalkulaciji sploh ne govorim.
Avto z termičnim motorjem lahko vzdržuješ z bistveno nižjimi stroški na dol rok, kot pa električnega kjer je cena baterije več kot polovica vrednosti avtomobila.
[1204AvtoX]
Sintetična goriva se ne pridobivajo iz surovin za hrano, temveč iz elementov v zraku.
Sem vesel da se je končno začelo govoriti o normalni trajnostni rešitvi. Elektrika je zabloda da večje ni. Že sama življenska doba baterij uniči "zelenost" da o finančni kalkulaciji sploh ne govorim.
Hahaha... avtomobilski nadstrešek velikosti 5 x 2,5 metra pokrijemo s fotovoltaiko. To je 2 kW elektrarna.
Ki letno naredi 2,2 MWh energije.
To je dovolj za 15.000 km letno.
Torej za 2.000 € si narediš nadstrešek, ki ti 30 let omogoča brezplačno vožnjo 125.000 km letno. In pravite, da je to zabloda? Ahahahahaha
Hahhahaha...
Avto z termičnim motorjem lahko vzdržuješ z bistveno nižjimi stroški na dol rok, kot pa električnega kjer je cena baterije več kot polovica vrednosti avtomobila.
Tesla sploh nima rednih servisov. Ni olj, ni filtrov, ni katalizatorjev, ni turbin, zelo malo je premikajočih del... in strokovnjak pavi, da je vzdrževanje ICE motorjev lažje? Ahahahaha
1.500 ciklov je doba, ko kapaciteta baterije pade na 80% začetne.
PRi 400km je to 600.000 km... Pri milijon km so baterije seveda še uporabne za avto. ČE niso, gredo v hišne zalogovnike ob solarnih elektrarnah. KEr so poceni in še delujejo enih 20 do 30 let.
Kje ste slišali, da je treba na električnem avtu baterije menjavati? ahahahahaha
Strokovnjak :-D
[1204AvtoX]
Sintetična goriva se ne pridobivajo iz surovin za hrano, temveč iz elementov v zraku.
Sem vesel da se je končno začelo govoriti o normalni trajnostni rešitvi. Elektrika je zabloda da večje ni. Že sama življenska doba baterij uniči "zelenost" da o finančni kalkulaciji sploh ne govorim.
Avto z termičnim motorjem lahko vzdržuješ z bistveno nižjimi stroški na dol rok, kot pa električnega kjer je cena baterije več kot polovica vrednosti avtomobila.
Baterije vseh električnih avtomobilov so dizajnirane za celotno življenjsko dobo avtomobila, torej 15 do 20 let in praksa to dokazuje. Nato gredo baterije v sekundarno rabo za več desetletij za hranilnike pri elektrarnah. Nato bodo šle baterije v reciklažo. Pri tej večdesetletni uporabi baterije ne izpuščajo nobenih snovi, kar je ekološko sprejemljivo.
Vsi stroški lastništva v desetih letih dvakrat dražjega električnega avtomobila, polnjenega na domači vtičnici, so enaki kot pri pol manjši nabavni ceni avtomobila na fosilno gorivo pri povprečni letni slovenski kilometrini 15.000 km.
[AndrejQo]
> [1204AvtoX]
> Sintetična goriva se ne pridobivajo iz surovin za hrano, temveč iz elementov v zraku.
>
> Sem vesel da se je končno začelo govoriti o normalni trajnostni rešitvi. Elektrika je zabloda da večje ni. Že sama življenska doba baterij uniči "zelenost" da o finančni kalkulaciji sploh ne govorim.
>
> Avto z termičnim motorjem lahko vzdržuješ z bistveno nižjimi stroški na dol rok, kot pa električnega kjer je cena baterije več kot polovica vrednosti avtomobila.
Baterije vseh električnih avtomobilov so dizajnirane za celotno življenjsko dobo avtomobila, torej 15 do 20 let in praksa to dokazuje. Nato gredo baterije v sekundarno rabo za več desetletij za hranilnike pri elektrarnah. Nato bodo šle baterije v reciklažo. Pri tej večdesetletni uporabi baterije ne izpuščajo nobenih snovi, kar je ekološko sprejemljivo.
Baterije vseh električnih avtomobilov so dizajnirane za celotno življenjsko dobo avtomobila, torej 15 do 20 let in praksa to dokazuje. Nato gredo baterije v sekundarno rabo za več desetletij za hranilnike pri elektrarnah. Nato bodo šle baterije v reciklažo. Pri tej večdesetletni uporabi baterije ne izpuščajo nobenih snovi, kar je ekološko sprejemljivo.
Vsi stroški lastništva v desetih letih dvakrat dražjega električnega avtomobila, polnjenega na domači vtičnici, so enaki kot pri pol manjši nabavni ceni avtomobila na fosilno gorivo pri povprečni letni slovenski kilometrini 15.000 km.
Z večino se strninjam.
Razen s ceno.
Cena primerljivega električnega avta seveda ni nižje od naftnega, oziroma bolj natančno - MESEČNI STROŠEK lastnštva je manjši.
90% avtov se kupuje na kredit.
Obrok kredita električnega avta (kredit EKO sklada) + mesečni strošek goriva + mesečno vzdrževanje za primerljiv avto je nižji od istih stroškov naftnih avtov.
Konkretno:
BMW ix1 je 600€ dražji od BMW1 bencin, ki je slabši in manj opremljen. Kredit EKO sklada za 600€ je brez pologa, na najdaljši rok odplačila, 5€ mesečno.
BMW i4 je 4000€ dražji od BMW 430. Kredt za 4.000 € je 35€ mesečno. ČE tankaš za 40€ je električni cenejši.
S čem primerjamo Teslo 3, ki zdaj stane 39.000 €?
4,7 metrov, 6 sekund do 100, spredaj prtljažnik, gretje zadnjih sedežev, dinamični tempomat in najvišja varnost sistemov, rednih servisov ni, steklena streha, najboljša navigacija na trgu, odpiranje preko mobilnega telefona, ni treba ključa za zagon... Ne vidim karkoli primerljivega za podoben denar.
[Froc]Nobenega problema ni v omrežju za polnjenje. 80% ljudi v državi lahko polni na domači vtičnici. Omrežje vsakega stanovanja zmore dnevno prenesti dodatnih 7 kWh, kolikor potrebuje v povprečju na dan povprečen avtomobil. Problem je samo v večini stanovalcev, ki so v blokih, in nimajo vtičnice na parkirišču, kar pa tudi ni nerešljiv problem. Večina EV-jev se več kot 95% polni na domači in službeni vtičnici, tako da cena javnih polnilnic ne igra pomembne vloge. Ta cena ne bo višja, saj je že sedaj previsoka, ker ni regulirana s strani države.
Problem EV ni v njihovi cenovnosti proizvodnje, tehniki, kakovosti. Tuso že blizu in več kot izenačeni, s prihodom resnih Kitejcev pa bo sploh neulovljivo. Problem je v omrežju za polnenje. Ta jih bo omejil na 20 % do 25% trga. Tako da morajo uveljavljeni proizvajalci še vedno skrbeti za ostalih 75% trga za desetletja.Sintetika pa je samo neka dodatna zasilna opcija, kot tudi vodik in še kaj nam bodo ponujali v tem času. Ker zaenkrat domače polnenje poganja samo vožnje po mestu in v službo če ni predaleč. Cene elektrike za polnenje pa bodo tudi šle bolj navzgor.
Sintetični bencin ne rešuje problema škodljivih izpustov za zdravje ljudi in ga bodo uporabljali predvsem na dirkališčih. Električni avtomobili so že zdaj po stroških lastništva cenejši in že po letu 2030 nobeden ne bo kupoval vozil na fosilna goriva. Tako da tista zapovedana letnica 2035 je precej konzervativno določena in ni pomembna. Pomembna je samo v tem smislu, da je evropska politika dala jasne smernice - fosilci so v Evropi obsojeni na izumrtje. Kar je edino pravilno, saj zaradi izpustov v prometu letno v Evropi predčasno umre okrog 400.000 ljudi.
Vodikovih osebnih vozil pa ne bo, ker imajo premajhen izkoristek ter imajo zapleteno in drago tehnologijo.
[1204AvtoX]Imaš prav, hvala za popravek.
Sintetična goriva se ne pridobivajo iz surovin za hrano, temveč iz elementov v zraku.
Sem vesel da se je končno začelo govoriti o normalni trajnostni rešitvi. Elektrika je zabloda da večje ni. Že sama življenska doba baterij uniči "zelenost" da o finančni kalkulaciji sploh ne govorim.
Avto z termičnim motorjem lahko vzdržuješ z bistveno nižjimi stroški na dol rok, kot pa električnega kjer je cena baterije več kot polovica vrednosti avtomobila.
So pa ta sintetična goriva katastrofalno neučinkovita (EROI)
Še malo več:
To je sintetično gorivo je narejeno s pomočjo elektrike in CO2 iz zraka
www.zurnal24.si/avto...opa-402773
en.wikipedia.org/wik...hetic_fuel
EROI (Energy Returned Over Energy Invested )
EROI pri pretvorbi energije v gorivo bo vedno nižji od 1
• EROI premoga naj bi bil 46:1,
• nafta in plin pa 20:1,
• jedrska energija pa 13:1,
• proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah pa 84:1,
• vetrna energija 18:1 in
• sončna energija 10:1.
Od tukaj: www.frontiersin.org/...00019/full
sicer takšna (2kW) elektrarna v celem julijskem dnevu (v povprečju) proizvede 9,5kWh, decembra pa zgolj 2,9kWh na dan.
z ženo sva v soboto z BEV naredila slabih 400 km. če bi ga hotela napolniti zgolj z elektriko iz "nadstreška", bi julija moral avto pod njim stati 8 dni, decembra pa bi moral biti parkiran 26 dni...
[AndrejQo]Saj na ta del nimamu ugovora. Problem je, ko greš dlje od doma, kjer moraš vmes polniti. To omrežje še ne obstaja vsaj v dovolj pomembni količini ne in tudi glede na plane še nekaj časa ne bo, ta del bo omejil uporabo in zavlekel časovnico. Brez tega tudi večji razvoj ne bo možen. Nekako je na nivoju uvajanja bencinskih avtov, ko so hodili bencin kupovati v lekarno. Za vožnjo okoli doma in v službo, če ni predaleč, pa bo. Za tiste s hišo in sončnico na njej.
> [Froc]
> Problem EV ni v njihovi cenovnosti proizvodnje, tehniki, kakovosti. Tuso že blizu in več kot izenačeni, s prihodom resnih Kitejcev pa bo sploh neulovljivo. Problem je v omrežju za polnenje. Ta jih bo omejil na 20 % do 25% trga. Tako da morajo uveljavljeni proizvajalci še vedno skrbeti za ostalih 75% trga za desetletja.Sintetika pa je samo neka dodatna zasilna opcija, kot tudi vodik in še kaj nam bodo ponujali v tem času. Ker zaenkrat domače polnenje poganja samo vožnje po mestu in v službo če ni predaleč. Cene elektrike za polnenje pa bodo tudi šle bolj navzgor.
Nobenega problema ni v omrežju za polnjenje. 80% ljudi v državi lahko polni na domači vtičnici. Omrežje vsakega stanovanja zmore dnevno prenesti dodatnih 7 kWh, kolikor potrebuje v povprečju na dan povprečen avtomobil. Problem je samo v večini stanovalcev, ki so v blokih, in nimajo vtičnice na parkirišču, kar pa tudi ni nerešljiv problem. Večina EV-jev se več kot 95% polni na domači in službeni vtičnici, tako da cena javnih polnilnic ne igra pomembne vloge. Ta cena ne bo višja, saj je že sedaj previsoka, ker ni regulirana s strani države.
Sintetični bencin ne rešuje problema škodljivih izpustov za zdravje ljudi in ga bodo uporabljali predvsem na dirkališčih. Električni avtomobili so že zdaj po stroških lastništva cenejši in že po letu 2030 nobeden ne bo kupoval vozil na fosilna goriva. Tako da tista zapovedana letnica 2035 je precej konzervativno določena in ni pomembna. Pomembna je samo v tem smislu, da je evropska politika dala jasne smernice - fosilci so v Evropi obsojeni na izumrtje. Kar je edino pravilno, saj zaradi izpustov v prometu letno v Evropi predčasno umre okrog 400.000 ljudi.
Vodikovih osebnih vozil pa ne bo, ker imajo premajhen izkoristek ter imajo zapleteno in drago tehnologijo.
Omrežje bo raslo skupaj s številom električnih avtomobilov in za to so načrti in časovnice. Pa tudi baterije so vse večje in zmorejo hitrejše polnjenje; tako je manj polnjenja in zamude na poti. Tako da skrbi so odveč. Omrežje ne bo oviralo prodajo električnih avtomobilov; ovire so bolj v glavah ljudi, ki mislijo, da ne bo polnilnic, da moraš imeti sončno elektrarno in hišo, če hočeš, da se EV splača, da EV ni za tisočkilometrsko razdaljo in podobno.
Res pa je, da EV ni za tistega, ki ne more polniti na domači vtičnici in za tistega, ki dela več kot 500 kilometrske razdalje mnogokrat na leto in se mu pri tem zelo mudi. Ampak takšnih ljudi ni veliko.
Strani: 1