hvala

Vsi, ki nekaj znamo in dobro delamo, smo enako pomembni za to državo. To je bistvo egalitarne zavesti.
Mogoče pa smo lahko zgled marsikomu... in ni nujno to le ostanek neke jugonostalgije, kot bi porekel kak pre-hitro razmišljujoč komentator na tem forumu.

Najživita napredek in egalitarnost! (A gre to v resnici vedno skupaj, ne vem, a sliši se v redu.)

Ne vem, kako si kdo predstavlja to balkansko restavracijo z balkanskim osebjem za sinonim za elitizem ... :)). Še posebej, ko v tej restavraciji ješ in lahko greš potem skupaj z oblačili v pralni stroj (izkušnja 10 in več let nazaj). Skratka, so na nivoju ene povprečne kitajske restavracije, kjer - ko prideš ven - se moraš še kakšen teden "zračit" od postanega zapečenega vonja.

Sicer pa je Slovenija "neprijazna" do uspešnih, po tem smo balkanci št. 1 na Balkanu - pa če nam je prav ali ne - kar je tudi odraz tega članka. V Sloveniji je predvsem problem vrednot. Sicer pa - če imaš denar, še ne pomeni, da si elita ali ustrezaš pojmu "moralne avtoritete".

Natakar ni Colariča postregel, ker ne ve kdo je Colarič. Tako, da to res ni bil pravi primer odnosa do elite pri nas.

In zakaj bi naj natakar delal izjemo pri enem Colariču ?

Verjetno ga sploh ni prepoznal.

Sicer tudi Colarič ni lih nek hud podjetnik in/ali menedžer.

Po politični liniji si je vsedel v fotelj, kjer se za posel ne gara, kot drugje v gospodarstvu.

Itak je že dolgo znano, da so ljudje čedalje bolj bolani in farmacija iz leta v leto beleži ogromne dobičke.

Tak, da bi tudi kdo drug lahko sedel v tistem fotelju in letno potegnil milijonček.

Okrog tega kdo in kaj je elita pa bi se dalo na dolgo in široko debatirati.

Konkretne formule ni.

Odvisno tudi od tega v kakšnem okolju smo.

Vem pa dobro, da nasploh navadna raja večkrat prezira take, ki se imajo za elito.

Najprej kompliment:
Zgodba me spominja na pisanje Mihe Mazzinija. Mazzini je odličen pisateljski obrtnik in zna obdržati pozornost bralca.

Zdaj pa še graja:
Rodoljub ima podeben postopek, kot ga je imel Mazzini v svojih kolumnah na Siolu:
1) Vzemi neko svoje mnenje, predsodek, stereotip.
2) Povej anekdoto, ki pritrjuje tvojemu mnenju (lahko je tudi za lase privlečena, spremenjena ali izmišljena).
3) S tem "dokaži", kako je tvoje menje (predsodek) grozno pametno in edino pravilno.
4) Uživaj v glasnem pritrjevanju vseh, ki so imeli že pred branjem kolumne enako mnenje ali predsodek.

Glih tako ni. Sem bil priča drugačnim dogodkom, pa tudi doživel sem jih že.

Nekoč je bila ena prireditev v centru Ljubljane (ali je bil sprevod dedka mraza ali nekaj v tem stilu), Kongresni trg je bil zaprt za promet in redarji so pri tem delali red, vsakega voznika odgnali stran. Pa je pripeljal en avto, pristopi spet nasršen redar (mu je že od daleč mahal stran). Ampak tokrat ne. Se začne kar malo priklanjati in mu je dvignil prek ceste napeljan trak, da je avto zapeljal spodaj. Ta je potem parkiral v množici pred Wolfovo. Voznik čez 5 minut "prijaznemu" redarju v zahvalo potem prinese kavico iz Zvezde. Bil je bivši predsednik Milan Kučan.

Še v študentskih časih sem občasno šel v ljubljanski casino. Bil je v hotelu Austrotel na Miklošičevi. Moja računica je bila zanesljiva. Plačal sem 15 DEM vstopnine, za kar sem dobil 20 DEM žetonov. Te sem pri mizi zamenjal za prave žetone in jih vnovčil. 5 DEM zanesljivega dobička na vstop. Študentska računica, daleč od elite torej. Nekoč se pri vstopu naprdnejo, da brez obleke pa ne morem noter. Sem bil nekoliko nesrečen, ampak sem se spomnil, da sem ravno tisti dan kot nalašč prodal svojo staro stoenko sošolcu in iz žepa začnem počasi vleči tisočake v markah (dva sem imel). Karnaenkrat obleka ni bila več problem. Da pa ne bi tako očitno izpadlo, so mi natakarji od nekod pričarali suknjič, da sem ga oblekel. Očitno so prepoznali elito :-). Jaz pa kot običajno, zamenjam svojih 15 v 20 in grem ven.

Slovenska egalitarnost je poza za rajo. Elite še kako obstajajo, to najbolj vidimo v današnjem času, ko se kupujejo miljonske nepremičnine na zalogo.
(ob tem sem se spomnil na en balkanski vic: jedino na balkanu se kupuju kuće i stanovi na keš, a veš mašine na rate).
Težava pa ni v tem, da so lahko elita ljudje kot so Colarič, Akrapovič, Boscarol...ampak tipi kot je Vežnaver in podobni, tukaj pa se mit o slovenski egalitarnosti razdrobi kot hišica iz kart.
Pa ne glede na to, da morajo vsi stat v vrsti na čevapčiče :)
(nekako v stilu, če sem že pri balkanskih vicih: Hej majstore može jedna preko reda ?
Može, ali samo po nosu. :)

Na končno vprašanje kaj je prav. Jaz bi rekel utopično egalitarno z ščepcem praktične znajdljivosti za elito. To pomeni, da mogoče manjka, da bi gostilna imela hat trick za elito. Čisto malce podjetnosti, čeprav se to zdi klišejevsko. Kar se tiče g. Colariča kateri si je karjero ustvaril se zaveda omejitve in definitivno on ne bi nikoli igral na karto "kdo sem jaz" za dva čevapa... tako da, osebe ki so si karijero prigarale se s tem verjetno ne belijo glave. To je bolj za take kateri so se prikomolčili k skledi in so sedaj glavni na vasi. Po navadi je to politik populistične klase, pa naj bo to levi ali desni, še posebej če prave službe v življenju ni imel.

*