Noben sklad ne bo rešil rodnosti v svetu, kjer premoženje mediane družin pada, zdravje mediane družin pada in je skrb za 1 otroka in onemogle 4 stare starše vse na grbi enega para.
Najprej mora družina postati dovolj velika vrednota, da ekonomika 1 dohodka lahko preskrbi celo družino + omogoča lastništvo nepremičnine + dostop do javnih storitev = kot je bilo to recimo v ZDA ali UK v 1970ih letih. Ampak doba dobrega kapitalizma je izginila z ukinitvijo zlatega standarda in nato korporativnega razrasta od 90ih naprej...

[stutek]
Noben sklad ne bo rešil rodnosti v svetu, kjer premoženje mediane družin pada, zdravje mediane družin pada in je skrb za 1 otroka in onemogle 4 stare starše vse na grbi enega para.

A napoveduješ revolucijo?

Najprej mora družina postati dovolj velika vrednota, da ekonomika 1 dohodka lahko preskrbi celo družino + omogoča lastništvo nepremičnine + dostop do javnih storitev = kot je bilo to recimo v ZDA ali UK v 1970ih letih. Ampak doba dobrega kapitalizma je izginila z ukinitvijo zlatega standarda in nato korporativnega razrasta od 90ih naprej...

Ekonomika enega dohodka na družino plus vse kar si naštel je bila možna po standardih življenja 70. in prve polovice 80. let prejšnjega stoletja. Če hočeš živeti spodobno po standardih življenja kot so konec prve četrtine 21. stoletja potem potrebuješ predvsem več vrst dohodkov, poleg plačila za delo, ki ga opravljaš še kako rento in pa nekaj prihodkov iz naslova osebnih kapitalskih investicij.

Drugače je pa tvoja primerjava življenja iz 70. let prejšnjega stoletja in današnjega življenja neprimerljiva, ker so se če drugega nič zgodile v tem obdobju vsaj tri tehnološke revolucije pa še vsaj ena sociološka in vsaj dve ekonomsko poslovni. Zato sta ti obdobji neprimeljivi med seboj.

Demografski sklad, kot je zamišljen, je škodljiv v sami osnovi in tudi pravno neizvedljiv v obsegu kot je zamišljen ker se vsaj KAD-a ne da utopiti v nov sklad brez da bi se kršilo veljavni ZGD in veljavno zavarovalniško finančno zakonodajo.

Tudi praktično gledano ni pametno v skupni sklad mešati štirih tako razlličnih obstoječih skladov. Glede na našo dosedanjo tradicijo bi bil takšen sklad realno celo mnogo manj donosen zaradi prevelikega vpliva dnevne politike pri indireketnem upravljanju le tega. Vsi pa vemo, tako mi bralci kot tudi avtor sam, da je slovenska dnevna politika opravilno nesposobna na področjih kjer je potrebno biti striktno racionalen kar pa v največ primerih ni v interesu dnevne politike, ker to pomeni izvajanje med volilstvom osovraženih potez ( poslovne racionalizacije po celotni veritkali zaradi uvedbe novih tehnologij in posledično povečane učinkovitosti in produktivnosti).