Ciper je 2012 zaprosil in dobil BAILOUT, naša butasta šivilja Bratrušek pa BAILIN! "We don't need money, we just need time!"

In potem je pokradla lastne državljane in jim vzela delnice NKBM ter nekaterih drugih bank in obveznice NLB, banke pa potem razprodala tujcem po delčku njihove realne vrednosti.

In vi zdaj frcate po Cipčanih, medtem ko nam ministruje spet taista tatinska šivilja Bratušek!?

Ciper se je takrat znašel v krizi, poklical je na pomoč, prišla je trojka. So pa imeli različni reševalni scenariji vsak kako specifiko.
Ko je klecnila Grčija, EU še ni imela nikakršnega reševalnega mehanizma. Zato so sočlanice Grčiji sprva na pomoč priskočile s svežnjem dvostranskih posojil. Reševale so se grške javne finance, prek tega tudi nemške, francoske in druge banke, ki so imele v portfeljih grške dolžniške vrednostne papirje. V zameno za povratno pomoč v obliki posojil so mednarodni sanatorji (prek trojke) zahtevali stroge varčevalne ukrepe, privatizacijo in različne reforme. Na podlagi grškega primera je EU začela graditi sistemske rešitve (reševalni sklad, zakonodajo …).
Ciprski primer je bil specifičen zaradi velikosti bančnega sistema glede na ciprsko ekonomijo. Pri njih je šlo za kombinacijo: bailout države (mednarodna pomoč v obliki posojil, s prvenstvenim ciljem, da se utrdi ciprske javne finance), bail-in bank. Na Cipru so morali pri pokritju bančnih lukenj sodelovati zasebniki (bail-in). Specifika je, da so morali pri njih pri pokritju izgub sodelovati tudi imetniki depozitov v vrednosti nad sto tisoč evrov.
Pri nas je bila posebnost državno lastništvo bank (to je takrat sprožalo vprašanja glede narave dokapitalizacije). Slovenija ni zaprosila za mednarodni reševalni paket, banke je reševala z državno pomočjo, z javnim denarjem prek dokapa (bailout). Bil je izveden tudi bail-in, k reševanju so prispevali zasebniki (delničarji, podrejencuim, vendar nihče od deponentov). Ob tem je Slovenija vzpostavila slabo banko. V tem kontekstu je bilo veliko vprašanje cenitev vrednosti premoženja z metodo AQR, s katero so svetovalna podjetja ugotavljala velikost bančne luknje.
Letos pa: letos bo evroskupino vodil Grk, svetu EU pa bosta predsedovala Ciper v prvem polletju ter Irska v drugem polletju.