Hmmmmm, vsak dan vidim, da so naši predniki za časa Jugoslavije bili veliko pred časom in so živeli zelo " zeleno".

Zanimivo je še to, da nikjer nihče ni omenjsl koles in nobene kolesarske steze ni bilo.

V tovarno pa se je polovica delavcev pripeljala s kolesi.

No, direktorji so hodili peš v službo !!!

Vsi, delavci in direktorji, so hodili 1x ali 2x letno v kamp ali hotel na Hrvaško ali na slovensko smučišče, skoraj nihče ni letel z letalom na Karibe ali na švicarsko smučišče ali trije potniki plovili na jahti, ki golta nafto... prevoz na dopust se je zagotavljal z vlakom ali busom, v enem vozilu se je peljalo max. št. potnikov...
... torej zelenost je bila del zgodbe...

... in vsi se spominjamo tistih srečnih dni. Jaz kot najstnik iz tistih dni, moja starša, pokojni stari starši... se tiste dopustniške enostavnosti spominjamo kot lepih dni.

Kako malo je potrebno za srečo... današnji človek je že malo pozabil na to filozofijo.

"miljardno" danes ni vec tako impresiven pridevnik... 4 mrd letno je bila v nemciji ideja za subvencije za kebab :)

Moji stari starši sploh niso hodili na morje, jedli so le kar so pridelali doma in uporabljali konje za delo. Pa ob nedeljah peš k maši.

Ti so bili šele zeleni :).

[]
Vsi, delavci in direktorji, so hodili 1x ali 2x letno v kamp ali hotel na Hrvaško ali na slovensko smučišče, skoraj nihče ni letel z letalom na Karibe ali na švicarsko smučišče ali trije potniki plovili na jahti, ki golta nafto... prevoz na dopust se je zagotavljal z vlakom ali busom, v enem vozilu se je peljalo max. št. potnikov...
... torej zelenost je bila del zgodbe...

... in vsi se spominjamo tistih srečnih dni. Jaz kot najstnik iz tistih dni, moja starša, pokojni stari starši... se tiste dopustniške enostavnosti spominjamo kot lepih dni.

Kako malo je potrebno za srečo... današnji človek je že malo pozabil na to filozofijo.

Točno tako, kot si napisal.

Tudi jaz sem bil takrat srečen osnovnošolček v sedemdesetih prejšnjega stoletja.

Na morje smo šli z vlakom v Izolo in Pulo.

Tudi na Gorenjsko z vlakom do Bohinjske Bistrice in nato z busom do Bohinja.

V Banovce, kjer so danes terme smo šli z bicikli.

A imajo Nemci še vedno Merklovo? Obnašajo se že tako. Pred časom sem bil na nekem sestanku kjer je državni birokrat razlagal, kako ni nobene potrebe po razširitvi avtocest. Kajti, je resno govoril, če jih bomo širili bomo imeli še več prometa, ki pa ga v Sloveniji, tej melanholični, ideološko naturalistični deželici skrojeni po naravnem pravu (nasilne levičarske ideologije) rabimo mir, mir. Evo, evtanazija slovenske pameti.

Subvencije za nakup električnih koles so škodljive, lahko pa bi razmislili o povezavi med Mursko Soboto in Koprom.

To financiranje kolesarskih stez je navaden nateg. Nihče (razen v mestih) se po njih ne vozi v službo, služijo izključno za rekreacijo. In to tako, da se do stez pripelješ z avtom, tam odkolesariš in nato z avtom domov. To je tako, kot, da bi se na primer zaradi zdravja subvencionirala gradnja mesnic s konjskim mesom, delalo pa bi se hipodrome.