Izbrani forum: Glavni forum
Izbrana tema: članek Učimo se lahko tudi od Hrvatov
Teme v drugih forumih o teh vsebini: Nepremičnine (1)
Strani: 1
sporočil: 2.730
Za briljantno rešen problem plastenk od pijač na Hrvaškem sem že
slišal in takrat nisem mogel verjeti da je res. Pa je v bistvu res
popolnoma preprosto.
Pri nas je sicer še vedno v teku akcija zbiranja pokrovčkov od plastenk po šolah in cerkavah (pri verouku), ampak prazne plastenke pa ostajajo oz. končajo kjerkoli. Kontejnerji pred bloki so vedno polni, saj plastenke od pijač zasedejo ogromno prostora. Še najboljša rešitev je res zbiranje v trgovinah in lokalih, kjer se lahko postavi tudis stiskalnica za baliranje papirja in plastike.
Že pred desetletjem in pol se spominjam nečesa podobnega v Avstriji, kjer je vsak kupec hladilnika kupil z novo napravo tudi vinjeto, al plaketo, al kako so že rekli temu, s katero je odpeljal starega na smetišče (ali ga pustil pri prodajalcu) in je z njo plačal razgradnjo in varno odstranitev in uničenje CFC (ki povzroča ozonsko luknjo).
Pri nas je sicer še vedno v teku akcija zbiranja pokrovčkov od plastenk po šolah in cerkavah (pri verouku), ampak prazne plastenke pa ostajajo oz. končajo kjerkoli. Kontejnerji pred bloki so vedno polni, saj plastenke od pijač zasedejo ogromno prostora. Še najboljša rešitev je res zbiranje v trgovinah in lokalih, kjer se lahko postavi tudis stiskalnica za baliranje papirja in plastike.
Že pred desetletjem in pol se spominjam nečesa podobnega v Avstriji, kjer je vsak kupec hladilnika kupil z novo napravo tudi vinjeto, al plaketo, al kako so že rekli temu, s katero je odpeljal starega na smetišče (ali ga pustil pri prodajalcu) in je z njo plačal razgradnjo in varno odstranitev in uničenje CFC (ki povzroča ozonsko luknjo).
sporočil: 4.031
Zadnja sprememba: anon-76818 19.03.2009 10:11
Pred enim letom sem na Ministrstvo za okolje in prostor naslovil
vprašanje, zakaj Hrvaška spodbuja zbiranje odpadnih plastenk,
Slovenija pa ne. Dobil sem spodnji odgovor:Spoštovani,
1. Ravnanje z odpadno embalažo ureja Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Ur. l. RS, št. 84/06, 106/06 in 110/07). V skladu s to Uredbo in Direktivo Evropskega Parlamenta in Sveta 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži, mora Slovenija pri ravnanju z odpadno embalažo, ki nastane z dajanjem embalaže v promet, do 31. decembra 2012 zagotoviti naslednje okoljske cilje:
- predelavo najmanj 60% celotne mase odpadne embalaže, vključno z energetsko predelavo,
- recikliranje najmanj 55% in največ 80% celotne mase odpadne embalaže, in
- recikliranje 60% papirja in kartona, 22.5% plastike, 15% lesa, 50% kovin in 60% stekla, vsebovanega v celotni masi odpadne embalaže.
Za pospeševanje in spodbujanje doseganja ciljev varstva okolja ima država, v skladu z zakonom, na voljo naslednje ekonomske in finančne instrumente:
- okoljske dajatve,
- zavarovanja, bančne garancije in druge oblike finančnega jamstva,
- kredite z ugodnejšo obrestno mero za naložbe, ki prispevajo k varstvu okolja,
- kavcije in druge oblike varščin,
- trgovanje s pravicami do emisije,
- skupne naložbe v projekte zmanjševanja obremenjevanja okolja,
- sredstva iz proračuna.
Za doseganje okoljskih ciljev, povezanih z recikliranjem in predelavo odpadne embalaže, se vlada RS ni odločila za uvedbo kavcij, temveč za uvedbo okoljske dajatve, ki se plačuje zaradi onesnaževanja okolja zaradi uporabe embalaže in embaliranega blaga ter posledično nastajanja odpadne embalaže, in je prihodek proračuna RS. Zavezanci za plačilo okoljske dajatve so vse pravne osebe, ki dajejo embalažo ali embalirano blago prvič v promet v RS. Okoljska dajatev se ne plačuje, če je blago embalirano v vračljivo embalažo.
Sistem ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji temelji na učinkovitem ločenem zbiranju. Pravne osebe morajo odpadno embalažo, ki nastaja pri opravljanju dejavnosti, oddajati družbi za ravnanje z odpadno embalažo, ki kot gospodarska družba, skladno s predpisi, zagotavlja ravnanje z odpadno embalažo ali pa morajo zagotoviti svoj sistem ravnanja z odpadno embalažo.
Odpadno embalažo, ki nastane kot komunalni odpadek, torej tudi odpadne plastenke in pločevinke, se prepušča v zbiralnicah ločenih frakcij (t.i. ekološki otoki) ali v zbirnih centrih izvajalcev lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Menimo, da so zbiralnice ločenih frakcij, ki so opremljene za ločeno zbiranje papirja in kartona ter drobne odpadne embalaže iz stekla, kovin, plastike in sestavljenih materialov, dobro urejene v večini naselij v Sloveniji. Praviloma so urejene v stanovanjskih območjih, večjih trgovinah ali trgovskih centrih, bolnišnicah, šolah…
Izvajalci javne službe morajo vso odpadno embalažo, ki je zbrana v zbiralnicah in zbirnih centrih, oddati družbi za ravnanje z odpadno embalažo. Vse stroške, povezane z ravnanjem z odpadno embalažo nosijo prej omenjene pravne osebe, ki dajejo embalažo ali embalirano blago prvič v promet v RS.
Torej, po domače povedano, "much ado about nothing". Smo že kar nekako preveč navajeni popolne neučinkovitosti slovenske birokracije in njene nenadkriljive sposobnosti dajanja visoko strokovno zapletenih odgovorov na popolnoma preprosta vprašanja.
sporočil: 11.068
Miran77 je napisal(a):Seveda, naši birokrati ne bi bili birokrati, če se ne bi odločali za najslabše rešitve za državljane, ki bi jim v načelu morali služiti. Namesto, da bi šlo povprašat Hrvate, kako sistem deluje in ga vpeljali v Sloveniji, oni lepo po domače zaračunavajo okoljske takse, favorizirajo podjetja, ki imajo politične zveze, da harač pobirajo (naredijo nič!), okolje je pa čedalje bolj umazano. Namesto, da nekaj storijo tudi za navadenega človeka, ki bi z veseljem vračal embalažo, družbeni stroški recikliranja in prebiranja odpadkov bi se pa rapidno zmanjšali. Vendar to presega umski domet naših vladalcev. Oni so specialisti za pobiranje taks, dejansko bi pa morali pobirati smeti!
Torej, po domače povedano, "much ado about nothing". Smo že kar nekako preveč navajeni popolne neučinkovitosti slovenske birokracije in njene nenadkriljive sposobnosti dajanja visoko strokovno zapletenih odgovorov na popolnoma preprosta vprašanja.
sporočil: 4.031
vrac je napisal(a):Se strinjam z vsem, kar si napisal. Temelj takega sistema je pa neveden in pasiven slovenski folk, zadovoljen s flašo Laškega in Slovenskimi Novicami. Vedno znova ugotavljam, da imamo vladalce take, kot si jih zaslužimo. In dokler bo večina pasivno zadovoljna z dnevno dozo kruha in iger, bomo imeli na oblasti pač tiste, ki bodo znali najbolje manipulirati z javnostjo in ji lagati, ne pa tistih, ki so sposobni tudi dejansko kaj narediti oz. spremeniti.
Seveda, naši birokrati ne bi bili birokrati, če se ne bi odločali za najslabše rešitve za državljane, ki bi jim v načelu morali služiti. Namesto, da bi šlo povprašat Hrvate, kako sistem deluje in ga vpeljali v Sloveniji, oni lepo po domače zaračunavajo okoljske takse, favorizirajo podjetja, ki imajo politične zveze, da harač pobirajo (naredijo nič!), okolje je pa čedalje bolj umazano. Namesto, da nekaj storijo tudi za navadenega človeka, ki bi z veseljem vračal embalažo, družbeni stroški recikliranja in prebiranja odpadkov bi se pa rapidno zmanjšali. Vendar to presega umski domet naših vladalcev. Oni so specialisti za pobiranje taks, dejansko bi pa morali pobirati smeti.
sporočil: 278
Staro belo tehniko vam odpelje Merkur. Za ekološke otoke kot so v
Domžalah pa v Ljubljani še niso slišali.
sporočil: 1.139
apredalic je napisal(a):...potem pa pripelje tovornjak in vse ločene kontejnerje sesujejo na isti tovornjak. Pa je konec sortiranja!
Staro belo tehniko vam odpelje Merkur. Za ekološke otoke kot so v Domžalah pa v Ljubljani še niso slišali.
sporočil: 549
apredalic je napisal(a):ne ga jebat, Domžale pred Ljubljano. V Šiški imamo že vsaj tri leta zbirne kontejnerje za plastiko, steklo, papir, biološke odpadke in smeti, za Ljubljano pa res ne vem. Sploh je pa Hrvaška, kar se tiče plastične embalaže kakih pet let pred nami, samo pri njih še sedaj nihče čisto točno ne ve, kaj bi naredili z zbrano odpadno plastiko.
Staro belo tehniko vam odpelje Merkur. Za ekološke otoke kot so v Domžalah pa v Ljubljani še niso slišali.
sporočil: 241
Hrvaški za izvedbo zbiranja plastenk in piksn lahko samo čestitam.
Zagotovo jih 90% zberejo in reciklirajo, pri nas pa ne.
sporočil: 138
Prav je,da še revčki-pobirači kaj zaslužjo. Pri nas so za to
ekološki otoki, tako če ti pripelješ star papir na Surovino, dinos
... dobiš le 30E za tono in tega plačaš še davek 20%? Tako se
običajnih surovin ne splača zbirati, razen Cu, Al...., kar pa
počenjajo Rom,i pa še ti radi kaj dol potegnejo.
Strani: 1