Laično vprašanje (poznam pregovor "če bi bil vedež, ne bi bil revež"): a obstaja oz. ali pozna kdo kje kakšno analizo do kakšne vrednosti lahko zraste EURIBOR, če bi prišlo do res črnega scenarija.

Stanovanjski kredit imam v obliki 6M EURIBOR + fiksni pribitek, pa me zato malo zanima...

PS: Kolikor sem gledal, je bila v preteklosti maksimalna vrednost ~5,2%.

Poćelo, je poćelo....????

Kaj, a panika? Ne, bolj radovednost....

Ko sem jemal kredit, sem kot črni scenarij predpostavil 6M EURIBOR v višini približno 10,5% (2x stare maksimalne vrednosti - tehniki pač ;-) ). V tem primeru bi bila anuiteta ~23% dohodka, kar se meni še vedno ne zdi tako katastrofalno....

Po nekih analizah/predvidevanjih, bo ECB dvignil Euribor na 4,75% v naslednjem letu in pol, tako da bo 6M Euribor okrog 5,0-5,1%, višje od tega pa najbrž ne bo šlo.

Vinci je napisal(a):
Po nekih analizah/predvidevanjih, bo ECB dvignil Euribor na 4,75% v naslednjem letu in pol, tako da bo 6M Euribor okrog 5,0-5,1%, višje od tega pa najbrž ne bo šlo.

 
Tukaj je še toliko "če"jev,...
L.p. Klar

Ja, ta predvidevanja o 4,75% poznam.

Mogoče sem narobe postavil vprašanje (laik pač), bom probal rajši takole: Kakšno hipotetično stanje bi moralo biti v gospodarstvu in na trgih, da bi ECB "navila" EURIBOR na 10%?

Hipotetično preživijo samo "balkanci" (jugo izkušnja), ostali zmrznejo!

L.p. Klar

Vinci je napisal(a):
Po nekih analizah/predvidevanjih, bo ECB dvignil Euribor na 4,75% v naslednjem letu in pol, tako da bo 6M Euribor okrog 5,0-5,1%, višje od tega pa najbrž ne bo šlo.

Halo vinci, a nisi ti meni posredoval enega lepega dokumenta o delovanju ECB? :)

Nic ne bo ECB dvigoval euriborja, ECB doloca *ciljno* obrestno mero, euribor pa je s stalisca slovenske banke ki daje kredite efektivna medbancna obrestna mera, sestavljena iz osnovne obrestne mere na katero poskusa vplivati ECB in premije na rizik.

Z drugimi besedami, ce pride do kreditnega preplaha, je lahko obrestna mera ECB res 4.75%, a to ne pomeni da euribor v teoriji ne more biti obenem 10%...

(Nekaj podobnega se je zgodilo nekaj tednov nazaj v ZDA, ko so komentatorji ugotavljali, koliko ima FED sploh vpliva na obrestne mere - ce jih on ne povisa, jih pa trg)

se motim?

andmer99 je napisal(a):
Mogoče sem narobe postavil vprašanje (laik pač), bom probal rajši takole: Kakšno hipotetično stanje bi moralo biti v gospodarstvu in na trgih, da bi ECB "navila" EURIBOR na 10%?

Recimo na kratko 7% inflacija v evro območju. Ampak da bi pustili, da do tega sploh pride, je že skoraj znanstvena fantastika.

bc123a je napisal(a):


Halo vinci, a nisi ti meni posredoval enega lepega dokumenta o delovanju ECB? :)

Nic ne bo ECB dvigoval euriborja, ECB doloca *ciljno* obrestno mero, euribor pa je s stalisca slovenske banke ki daje kredite efektivna medbancna obrestna mera, sestavljena iz osnovne obrestne mere na katero poskusa vplivati ECB in premije na rizik.

Z drugimi besedami, ce pride do kreditnega preplaha, je lahko obrestna mera ECB res 4.75%, a to ne pomeni da euribor v teoriji ne more biti obenem 10%...

se motim?

 
saj ravno zato ECB zadnje dni razmetava z milijardami (posojila malo nad 4%), da bi zbila poskočne obrestne mere na trgu.

bc123a je napisal(a):


Halo vinci, a nisi ti meni posredoval enega lepega dokumenta o delovanju ECB? :)

Nic ne bo ECB dvigoval euriborja, ECB doloca *ciljno* obrestno mero, euribor pa je s stalisca slovenske banke ki daje kredite efektivna medbancna obrestna mera, sestavljena iz osnovne obrestne mere na katero poskusa vplivati ECB in premije na rizik. 

Ja, ok, sem se izrazil v preprostem jeziku.

lukav je napisal(a):

 
saj ravno zato ECB zadnje dni razmetava z milijardami (posojila malo nad 4%), da bi zbila poskočne obrestne mere na trgu.

 
Kaj pa to pomeni za inflacijo?

lukav je napisal(a):


saj ravno zato ECB zadnje dni razmetava z milijardami (posojila malo nad 4%), da bi zbila poskočne obrestne mere na trgu.

Razlika med znosnim euriborjem in absurdno visokim zna biti ravno v tem, ali ji bo uspelo.

PS. Kar se prihodnje inflacije tice ... v nemciji gredo jeseni mlecni izdelki gor za 40%, v sloveniji kruh za 10%.

premza je napisal(a):


Kaj pa to pomeni za inflacijo?

Podobno kot prilivanje olja na ogenj (kljub kao kontroliranemu doziranju press ;-))))

premza je napisal(a):


Kaj pa to pomeni za inflacijo?

Tukaj misliš na podobno zadevo, kot je v Jugi Topčider tiskal dinarje?

premza je napisal(a):

 
Kaj pa to pomeni za inflacijo?

 
več denarja ob nižjih obrestnih merah pomeni teoretično več inflacije... vsaj v teoriji, ampak količina denarja ni edini faktor. trenutno je po moje precej neznank glede stanja na finančnih trgih.

bc123a je napisal(a):


Halo vinci, a nisi ti meni posredoval enega lepega dokumenta o delovanju ECB? :)

Nic ne bo ECB dvigoval euriborja, ECB doloca *ciljno* obrestno mero, euribor pa je s stalisca slovenske banke ki daje kredite efektivna medbancna obrestna mera, sestavljena iz osnovne obrestne mere na katero poskusa vplivati ECB in premije na rizik.

Z drugimi besedami, ce pride do kreditnega preplaha, je lahko obrestna mera ECB res 4.75%, a to ne pomeni da euribor v teoriji ne more biti obenem 10%...

(Nekaj podobnega se je zgodilo nekaj tednov nazaj v ZDA, ko so komentatorji ugotavljali, koliko ima FED sploh vpliva na obrestne mere - ce jih on ne povisa, jih pa trg)

se motim?

Se ne. EUROBOR (Euro Interbank Offered Rate) je medbančna obrestna mera, po kateri si reprezentativne banke iz evro območja medsebojno ponujajo depozite (posojajo denar) za določeno ročnost (prepisano iz SKB spletne strani).

Wikipedia pojasni tole: "Euribor is determined (fixed) by the European Banking Federation (EBF) at about 11:00am each day, Central European Time , and is a filtered average of interbank deposit rates offered by a large panel of designated contributor banks (currently more than 50), for maturities ranging from one week to one year."

ECB NE določa EURIBORa in Bog varuj, da bi ga kdajkoli določal.

ECB določa določene temeljne (minimalne) obrestne mere. "Marginal lending rate", "Euro system minimum bid rate in the main refinancing operations (ali ECB steering rate)" in "Overnight deposit rate".

Ta velikodušna ponudba ECB ne bo imela vpliva na inflacijo, ker so ta sredstva namenjen reševanju kratkoročnih likvidnostnih problemov, ne bodo šla v obtok in niso namenjena financiranju naložb. Gre samo za to, da se ne povečuje kreditna kriza zaradi tega, ker so banke (še posebej tiste v stiski) primorane najemati likvidnostna posojila po nekih višjih obrestnih merah.

Vinci je napisal(a):

Recimo na kratko 7% inflacija v evro območju. Ampak da bi pustili, da do tega sploh pride, je že skoraj znanstvena fantastika.

zakaj znanstvena fantastika? realna inflacija v euroobmočju po mojem ni daleč od 7%. Tisto, kar ECB meri kot "inflacijo" je pa nekaj povsem drugega.

Tisto, na kaj se ECB pri oblikovanje kratkoročne obrestne mere zanaša je v bistvu harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin. Na podlagi tega oblikuje monetarno politiko. Ko bodo pa kot merilo uporabljali shevchenkovo realno inflacijo, bodo pa tudi obrestne mere drugačne.

Vinci je napisal(a):
Tisto, na kaj se ECB pri oblikovanje kratkoročne obrestne mere zanaša je v bistvu harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin. Na podlagi tega oblikuje monetarno politiko. Ko bodo pa kot merilo uporabljali shevchenkovo realno inflacijo, bodo pa tudi obrestne mere drugačne.

mojo inflacijo? tu ne gre za mojo inflacijo, tu gre za to, da tako ECB kot FED naravnost goljufata pri merjenju CPI-ja. Z drugimi besedami gre za ROPANJE ljudi s strani vlad, ki lahko natisnejo denarja kolikor hočejo. Ti si pa lahko kar naprej zatiskaš oči in ušesa, kolikor želiš =)

se ti zavedaš, da se masa denarja tako v EURO kot v USD območju povečuje z 10% na leto?

Vinci je napisal(a):
Tisto, na kaj se ECB pri oblikovanje kratkoročne obrestne mere zanaša je v bistvu harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin. Na podlagi tega oblikuje monetarno politiko. Ko bodo pa kot merilo uporabljali shevchenkovo realno inflacijo, bodo pa tudi obrestne mere drugačne.

Ce si stevec na lastnem avtu predelas tako, da ti kaze 30% manj, se ne pomeni da vozis pocasneje.

Pomeni samo, da bos zletel s ceste, in se bos debilno cudil, zakaj.

Kako so sle podobne zadeve v zgodovini:


"Stephen Roach, the chief economist at Morgan Stanley, worked at the Fed in the 1970s under the then chairman, Arthur Burns. When oil prices surged in 1973-74, Burns asked the Fed's economists to strip out energy from the consumer-price index (CPI) to get a less distorted measure. When food prices then rose sharply, they stripped those out too—followed by used cars, children's toys, jewellery, housing and so on, until around half the CPI basket was excluded because it was supposedly 'distorted' by exogenous forces."

"As a result, the Fed failed to spot the breadth of emerging  inflationary pressures throughout the economy.


http://bigpicture.typepad.com/comments/2005/09/the _history_of_.html

Sklicevanje na CPI je bolano, ce ti denarni agregati rasejo nenormalno hitro in se masa denarja zliva v stvari, ki jih CPI ne zajema. Tako je Fed lepo spregledal ameriski nepremicninski balon, ki sedaj postaja vedno vecji (svetovni) problem.

CPI ne rase, ni problema. Medtem ti pa nepremicnine bezljajo.... da ne omenjamo tega, da je CPI iz cisto politicnih razlogov biased navzdol. Torej je sklicevanje na CPI kot da bi vozil po stevcu, za katerega ves, da kaze premalo, in mu se vedno slepo verjames.

ECB se ne sklicuje izključno na HCPI, je pa cilj monetarne politike, da je HCPI stabilen. Če bi bilo tako enostavno, bi lahko bil vsak klošar monetarni analitik.

EDIT: Z monetarno politiko ni mogoče neposredni vplivati na cene nepremičnin. To, da ni zanesljivih meril ali model za merjenje inflacije sredstev je najbrž še najmanjši problem. Saj sem ti dal link do tistega dokumenta o oblikovanju monetarne politike ECB in lepo piše, na kaj ECB ima neposreden vpliv. Če bi vseeno neporedno poskušali vplivati na cene nepremičnin, bi najbrž sesuli kompleten kapitalski trg. Si predstavljaš, do kakšnih špekulacij bi prihajalo na kapitalskem trgu v primeru, da bi ECB ali pa katerakoli druga centralna banka poskušala neposredno vplivati na kapitalske transakcije.

EDIT 2: Še to te bom vprašal. S čim bi naj po tvojem mnenju nadzorovala cene nepremičnin? Kaj misliš, kakšna bi morala biti obrestna mera, da bi ljudje namesto v nepremičnine vlagali nekam drugam in kakšen vpliv bi to imeli na druge segmente kapitalskega trga?

Vinci je napisal(a):
....Kaj misliš, kakšna bi morala biti obrestna mera , da bi ljudje namesto v nepremičnine vlagali nekam drugam in kakšen vpliv bi to imeli na druge segmente kapitalskega trga?

Ko bo realna obrestna mera za bančne vloge na vpogled več kot 0%, bo finančni trg bolj stabilen. Namesto v nepremičnine, bodo ljudje prihranke vlagali v banke in to mnogo več kot sedaj.

Varčevalec, ki danes vloži v banko denar in vloge ne veže, dobi kasneje, ko se odloči za dvig, manjšo vrednost denarja, kot je bila takrat ob pologu. Obrestna mera za nevezano vlogo je pač manjša od inflacije.

Vinci je napisal(a):
ECB se ne sklicuje izključno na HCPI, je pa cilj monetarne politike, da je HCPI stabilen. Če bi bilo tako enostavno, bi lahko bil vsak klošar monetarni analitik.

EDIT: Z monetarno politiko ni mogoče neposredni vplivati na cene nepremičnin. To, da ni zanesljivih meril ali model za merjenje inflacije sredstev je najbrž še najmanjši problem. Saj sem ti dal link do tistega dokumenta o oblikovanju monetarne politike ECB in lepo piše, na kaj ECB ima neposreden vpliv. Če bi vseeno neporedno poskušali vplivati na cene nepremičnin, bi najbrž sesuli kompleten kapitalski trg. Si predstavljaš, do kakšnih špekulacij bi prihajalo na kapitalskem trgu v primeru, da bi ECB ali pa katerakoli druga centralna banka poskušala neposredno vplivati na kapitalske transakcije.

EDIT 2: Še to te bom vprašal. S čim bi naj po tvojem mnenju nadzorovala cene nepremičnin? Kaj misliš, kakšna bi morala biti obrestna mera, da bi ljudje namesto v nepremičnine vlagali nekam drugam in kakšen vpliv bi to imeli na druge segmente kapitalskega trga?

Naj se sliši še tako bogokletno, a bom zopet potegnil MBA kot glavnega krivca za vse kar je narobe s današnjo ekonomijo..

MBA miselnost je ljudem na splošno ogabila podjetništvo in tehnološki razvoj. Zakaj? Ker MBA jasno kaže, da ni pomembno kaj se in kako dela, da je pomembno le biti vodja oz. manager. Četudi pojma nimaš o tem za kaj se gre..

In kakšne to ima zveze k konjskimi dirkami?

Eh, nepremičnine so daleč najbolj zanesljiva naložba, ki prinaša donos četudi ni nobene podjetniške ideje zadaj.

POglejte le s čem se ukvarjajo tki. "tehnološka podjetja". Čedalje več s nepremičninami in čedalje manj s tehnologijo in razvojem. Razvoj, ki prinaša rezultate nekje daleč v prihodnosti nobenega ne zanima več, ker so MBAjevci lepo pokazali, da je pomemben le in samo HITER ZASLUŽEK.

Zakaj bi se sploh še matrali.. In kakopak, če denar, kapital ne gre v investicije (pri čemer pod investicije ne mislim na gradnjo stanovanj) temveč v špekulativne naložbe v nepremičnine je jasno, da gre za shift na celem segmentu gospodarstva. Ki posledično povzroča nepremičninski balon, hkrati onemogoča druge oblike razvoja.

Odstrelite s položajev MBAjevce, razglasite MBA omrežja za zločinske tolpe in se osvobodite zajedalcev. Je treba delat, a brez tega, da delo zopet naredite privlačno tega ne bo..

Bor777 je napisal(a):

Ko bo realna obrestna mera za bančne vloge na vpogled več kot 0%, bo finančni trg bolj stabilen. Namesto v nepremičnine, bodo ljudje prihranke vlagali v banke in to mnogo več kot sedaj.

Varčevalec, ki danes vloži v banko denar in vloge ne veže, dobi kasneje, ko se odloči za dvig, manjšo vrednost denarja, kot je bila takrat ob pologu. Obrestna mera za nevezano vlogo je pač manjša od inflacije.

Ok, zdaj pa še odgovori na ... in kakšen vpliv bi to imelo na druge segmente kapitalskega trga .

0219K21 je napisal(a):
... nepremičnine so daleč najbolj zanesljiva naložba, ki prinaša donos ...

Nepremičnine še daleč niso najbolj zanesljiva naložba, ki prinaša donos, ko začnejo cene nepremičnin na trgu padati. In ko začnejo cene padati, lahko konstantno padajo tudi več kot 10 let. Tako se je zgodilo na japonskem nepremičninskem trgu od leta 1990 do 2004, kar je prikazano na grafu.

Vinci je napisal(a):
Ok, zdaj pa še odgovori na ... in kakšen vpliv bi to imelo na druge segmente kapitalskega trga .

Ko bodo banke nudile komitentom bolj privlačne obrestne mere, kot so sedaj za nevezane vloge, bodo mali vlagatelji manj vlagali v nepremičnine in več v delnice.

Bolje je imeti nevezano kot vezano vlogo, ko nameravaš kupovati delnice, saj je večja možnost, da jih v pravem trenutku ugodno kupiš. Zato bodo večje bančne obrestne mere za vloge na vpogled tudi vplivale na večjo stabilnost in likvidnost delničarskega trga.

Če bi lahko ocenjevali posamezne poste, bi ti za tegale takoj prilepil 5 ***** ;-)

Bor777 je napisal(a):

Ko bodo banke nudile komitentom bolj privlačne obrestne mere, kot so sedaj za nevezane vloge, bodo mali vlagatelji manj vlagali v nepremičnine in več v delnice.

Bolje je imeti nevezano kot vezano vlogo, ko nameravaš kupovati delnice, saj je večja možnost, da jih v pravem trenutku ugodno kupiš. Zato bodo večje bančne obrestne mere za vloge na vpogled tudi vplivale na večjo stabilnost in likvidnost delničarskega trga.

Eh, to si sam pogruntal?

Vinci je napisal(a):
Eh, to si sam pogruntal?

Poskušal sem na kratko in čim bolj enostavno zapisati svoje mnenje.
Mogoče je tvoje mnenje drugačno.
Nimam nič proti, da ga poveš, saj zato pa imamo forum.