abohte je napisal(a):
markoff jaz nikoli nisem trdil da so bile cene 1 leto nazaj realne in ustrezno korelirane z dohodki prebivalstva. Še več ravno jaz ti trdim, da razmerje med dohodki in cenami stanovanj ni ključno. Ravno jaz pravim da so trditve, ki razlagajo, da moraš pri nas za stanovanje delati dvakrat več kot v Avstriji neumestne.

   Zakaj so neumestne, ker so resnične ?
Ne morš rečt da so dejstva neumestna. Lahko rečeš, da je prognoza, da se bo pri nas delalo enko dolgo za nepremičnino kot v avstriji neumestna, ali neumna.  Ne morš pa rečt da je dejstvo neumestno.
  

bondy je napisal(a):
se en clanek na temo padec stanovanj, tokrat iz Slovenije

http://www.youtube.c...QBHE-atUNY< /a>

 
  :) PLavuša v drugem delu raztura.

abohte je napisal(a):
No ti kot morebitni dolžnik, kar upaj da so vsi tvoji upniki zavarovani. Ker če eden od njih da predlog za stečaj in sodišče to sprejme se vsa dejanja v obdobju 1 leta pred stečajnim postopkom presojajo ali je morebiti s kakšnim dejanjem bilo povzročejno, da so upniki, ki so sicer v enakem razmerju do družbe, bili postavljeni v neenakopravni položaj.

 
To nima zveze. Zavarovanje je zavarovanje. To ni privilegiran polozaj. Privilegiran polozaj bi bil, ce bi zavarovanje dogovorili naknadno.

Se enkrat  - ce imajo banke spodobno zavarovane terjatve, bodo z veseljem prodajale nepremicnine po gradbeni ceni, in ta je veliiiko nizja od fantasy land "trzne" cene, o kateri so sanjali gradbinci.

PS. Saj so tudi bavcarju zaplenili delnice - edino, kar je bilo sporno, je bilo, da so nekatere banke zaplenile prehitro, ker bi morale dati ene dva tedna roka da jih bavcar sam proda, ali nekaj podobnega. Predstavljaj si, da Vegrad dobi rok da v dveh tednih proda zastavljena stanovanja, rotfl...

bc123a je napisal(a):

 
To nima zveze. Zavarovanje je zavarovanje. To ni privilegiran polozaj. Privilegiran polozaj bi bil, ce bi zavarovanje dogovorili naknadno.

Se enkrat  - ce imajo banke spodobno zavarovane terjatve, bodo z veseljem prodajale nepremicnine po gradbeni ceni, in ta je veliiiko nizja od fantasy land "trzne" cene, o kateri so sanjali gradbinci.

PS. Saj so tudi bavcarju zaplenili delnice - edino, kar je bilo sporno, je bilo, da so nekatere banke zaplenile prehitro, ker bi morale dati ene dva tedna roka da jih bavcar sam proda, ali nekaj podobnega. Predstavljaj si, da Vegrad dobi rok da v dveh tednih proda zastavljena stanovanja, rotfl...

 *****. 

Ja se strinjam. ;)
Pravkar nasel link glede nepremicnin tudi na slovaski nacionalni televizij

http://stv.livetv.sk...ideo=44415< /a>

bc123a je napisal(a):

 
To nima zveze. Zavarovanje je zavarovanje. To ni privilegiran polozaj. Privilegiran polozaj bi bil, ce bi zavarovanje dogovorili naknadno.

Se enkrat  - ce imajo banke spodobno zavarovane terjatve, bodo z veseljem prodajale nepremicnine po gradbeni ceni, in ta je veliiiko nizja od fantasy land "trzne" cene, o kateri so sanjali gradbinci.

PS. Saj so tudi bavcarju zaplenili delnice - edino, kar je bilo sporno, je bilo, da so nekatere banke zaplenile prehitro, ker bi morale dati ene dva tedna roka da jih bavcar sam proda, ali nekaj podobnega. Predstavljaj si, da Vegrad dobi rok da v dveh tednih proda zastavljena stanovanja, rotfl...

 Mimogrede samo eno vprašanje bc123a,  ali ti je jasno da se dilaš s človekom, ki je v 3 fazi ?

:))

Lp

bc123a je napisal(a):

 Trg vedno deluje, le da se prilagaja tudi vplivom, ki se ne ticejo direktno ponudbe in povprasevanja. Nevarno je reci, da trg ni deloval - seveda je - ce na trgu nastane recimo oligopol ima to na grafu ponudbe in povprasevanja dolocene posledice. Ce drzava omejuje naravne vire (zemljo) ima tudi to posledice, in te posledice so cisto trzne narave.

Zakaj je nevarno reci da trg ni deloval? Zato, ker  ... ce se enkrat usuje, bodo trzne sile eksplodirale popolnoma brez ovir in pozrle marsikaterega nepremicninarja, ki si je delal utvare, da je trg mogoce "drzati pod kontrolo".

 
Strinjam se le delno, saj navajaš le enega od faktorjev, ki vplivajo na ceno (ceteris paribus je seveda teoretična predpostavka) in to je razpoložljivost zazidljive zemlje (ponudba) in povpraševanje po njej. Daleč največja je seveda v LJ, zaradi pripravljenosti dela naroda pa se je to povpraševanje razširilo tudi na sosednje (spalne) kraje. Tu sta tudi razpoložljivi prihodek in pa prihranki (danes pretežno v vrednostnih papirjih, ki so doživeli bum) na strani faktorjev povpraševanja, pa demografski vplivi, pa davki ipd. Kar jaz trdim, je to, da vsi ti faktorji so imeli vpliv na racionalni strani obnašanja akterjev na trgu, ne pa na iracionalni (pričakovanja). In ker je klika nepremičninarjev uspela prepričati plebs, da gredo cene lahko le gor, da gre za odličen vir zaslužka, varno naložbo in whatsnots, so pričakovanja dobila velike oči. Trenutno so pričakovanja povsem obratnosorazmerna, torej pričakuje se bum, pok, razprodaja, you name it, kjer z veseljem sodelujejo tudi novinarji in drugi fatalisti (prej so fataliste zamenjali navini superoptimisti, novinarji pa so isti, samo obrnili so ploščo). Ker pa se stvari ne zgodijo čez noč, ljudje pa pričakovanj tudi ne spreminjamo kar takoj, se proces zavleče.

Bom na palec in prav nič matematično/statistično ocenil vpliv tržnih vplivov in iracionalnosti akterjev, evo - 1:3. Seveda pa se lahko tudi motim...

Hobotnica tudi pri nepremicninah?

slowwwenia.enaa.com/...ClID=19959
www.mercator.si/o_me...tor_optima
www.arhiforum.si/dir...00219&get=
www.fu.uni-lj.si/hor....asp?id=45
www.slonep.net/infor...w=n_novice
Brez stanovanj ne bo socialnega miru
20.11.2000 -
V ciljnem letu 2009 in vseh poznejših naj bi v Sloveniji po NSP zgradili več kot 10.000 stanovanj, kar je za 70 odstotkov več, kot jih zgradijo zdaj. Od tega, poudarja Dušan Blaganje, soavtor NSP (in nekdanji državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor), mora biti 5000 najemnih. NSP predvideva, da bodo vsako leto pridobili 2000 socialnih, 2500 nepridobitnih in 500 pridobitnih stanovanj. "Glede na sedanji obseg gradnje, to je približno 6000 stanovanj na leto, se bo NSP uresničeval postopoma, v desetih letih naj bi z njegovim uresničevanjem zgradili skupaj 83.500 stanovanj, od tega 58.500 lastnih, 9900 socialnih, 12.350 nepridobitnih in 2750 pridobitnih. Za to bo potrebnih (po ocenah iz leta 1998) 946 milijard tolarjev, državni in občinski proračuni naj bi prispevali 12 odstotkov, kar 88 odstotkov pa zasebniki," je povedal Dušan Blaganje. Razkorak med povpraševanjem in ponudbo stanovanj je v konkretnih razmerah na lokalni ravni veliko bolj občuten, kot so razmerja na nacionalni ravni. Ena od težav je, da imamo v naši državi 192 zelo različnih občin. Mnoge majhne iz neurbanih območij se s stanovanjsko problematiko sploh ne srečujejo, razen z zasebno gradnjo. "Povsem drugače je v večjih občinah, denimo v Ljubljani. Glede na demografske kazalce bi morali od 5000 najemnih stanovanj v javni sferi na leto, kot predvideva NSP, kar 900 stanovanj zgraditi v prestolnici. Trenutno jih zgradimo manj kot 200 na leto! Velik uspeh bi bil, če bi jih uspeli zgraditi vsaj 400," ocenjuje Jožka Hegler
Vir: Dnevnik, 21.11.2000
Spletni naslov: www.dnevnik.si/doc/d...0/nro3.hts