Raje imam več praznih stanovanj,kot pa da še plačam davke revni državi Sloveniji.

Povzetek:
Investicija se ti morda povrne po 40 letih !!!

Pri tem pa še riziko težavnih najemnikov.
Dokler ne bo urejena zakonodaja, bodo stanovanja prazna!

Dvomim, da dobri gospodarji delajo tako.

No, mogoče že, ampk so številke verjetno malo drugačne.

Očitno je potrebno investiranje v manjših krajih, kjer so nepremičnine bistveno cenejše.

Poznam investitorje, najemnike ali kupce in so številke popolnoma drugačne.

To je napačen povzetek.
Upoštevati je treba še rast cen nepremičnin v tem obdobju. V 20 letih je ta gotovo več kot 100%.

[trocki]
To je napačen povzetek.
Upoštevati je treba še rast cen nepremičnin v tem obdobju. V 20 letih je ta gotovo več kot 100%.

Si sploh prebral članek in pogledal tabele?
Takole piše:

Najpozneje se investicija, in sicer v skoraj 45 letih, povrne v Kranju, razmerje med letnim zaslužkom in stroški je 2,23 odstotka. In Ljubljana? Investicija se povrne v slabih 41 letih, razmerje je 2,45 odstotka.

Torej povzetek ČLANKA je kar OK.

Že, ampak v članku ni upoštevana rast cen nepremičnin, ki je pri nas zadnjih vsaj 35 enosmerna. Zato trdim, da je zaključek napačen.

Ne verjamem, da bi ljudje kopičili toliko nepremičnin, da se jim vložek povrne v 40 letih.

Primerjava donosnosti oddajanja stanovanja z nakupom ljudske obveznice brez upoštevanja rasti nepremičnin absolutno ni primerna.
V kolikor držim 2-letno ljudsko obveznico do dospetja bom dosegel 2-krat po 3,4-odstotni letni donos in nič več.
V kolikor pa »držim« stanovanje 2 leti bom poleg donosa, ki je izračunan v članku (recimo da je 2,5% letno) deležen tudi donosa iz apreciacije nepremičnin. Predpostavimo, da se v dveh letih moja nepremičnina lahko proda za 10% več. To pomeni, da sem v dveh letih (zaokroženo) dosegel 15-odstotni donos, kar pa je bistveno več od ljudske obveznice (sicer bi bilo potrebno v tem primeru upoštevati tudi stroške nakupa in prodaje stanovanja, ki so bistveno večji kot pri vrednostnih papirjih, ampak ok….).
Tudi če pogledamo zgodovinsko gibanje tečajev npr. v ZDA investitorji večino donosov (mislim da cca 2/3) ustvarijo na račun rasti tečajev, preostali del pa na račun dividend.
LP

Zanimiva bi bila primerjava donosov med kratko- in dolgoročno oddajo (za turistično zanimiva območja). Pa če na to dodamo še donos na račun višanja cene nepremičnin, vidimo od kje je prišel obstoječ 'balon' pri nepremičninah (čeprav v resnici gre za razširjeno utilizacijo asset classa, ki se zažira v primarno rabo le-tega).

Npr. Airdna (analitika za Airbnb) pravi za Piran, da povprečno lahko ustvariš cca 25k€ prihodkov na leto in da je zasedenost cca polovična (glede na objavljen čas oglaševanja).

Posledično vidimo kaj nagrajuje trg -- reševanje turističnega, ne stanovanjskega problema. Torej tistih 5-6k€ neto na leto vs cca 20k€ je merljiv kriterij zakaj količina apartmajev raste v škodo količin stanovanj.

Na eni strani bi morali 'reševanje stanovanjskega vprašanja' s strani privatnih investitorjev bolj nagrajevati (in zmanjšat tveganja), na drugi strani je pa nekakšna regulacija apartmajev nujna, če ne bomo bodisi gradili samo še apartmajska naselja, bodisi bodo obstoječi centri postali turistične kulise brez prebivalcev, temu sledijo storitve, nezmožnost pridobivanja turističnih kadrov, ipd. ... Se mi pa zdi, da bi moral biti prvi korak regulacije v smeri pridobivanja kakovostnih vhodnih podatkov (turistična raba stanovnj, prazna stanovanja, ipd.) in šele nato razpravljati o ukrepih na podlagi konkretnih 'case studyjev', ki bi bili podprti s podatki.

Tako je. Problematicen najemnik je bolj zasciten od lastnika

Davčna in stanovanjska zakonodaja odvrača lastnike od dolgoročnega oddajanja stanovanj.
Kdor imaj za dodatno stanovanje, je praviloma dovolj finanč no pismen, da je stanovanje ena od varnejših košar z jajci, v ostalih košarah pa so bolj donosne naložbe. Stanovanja soše vedno fetiš in otipljiva lastnina, zato je stanovanjska zakonodaja populistično obravnavnavana kot izkoriščevalska, medtem ko je finančna za rajo preveč zapletena in jo zato vsaka politika pušče na miru.
Davčna obremenitev oddajanja se je povečala, varnost za najemodajalce je bolj stvar predrznosti in moči kot prava, računica donosov, stroškov in zapletov je jasna, zato zasebnega najemniškega trga pri nas ne moremo pričakovati.

Večina oddaja brez davka zato izračuni niso realni. Kar poznam ljudi ,ki oddajajo stanovanja to delajo po prijateljski liniji na žalost proračuna.

5 let nazaj je bil podoben članek, kdo je takrat investiral se mu je investicija že povrnila

[Polo83]
5 let nazaj je bil podoben članek, kdo je takrat investiral se mu je investicija že povrnila

Samo z najemnino ne, z vrednostjo nepremičnine pa prav gotovo. Seveda je treba upoštevati, če je investitor kupil stanovanje na kredit, v tem primeru mora še mesečno nekaj doplačati, da bo čez 15 let bogatejši za eno stanovanje.

Pozabljate, da nakup stanovanja pomeni tudi povečanje premoženja. Poleg tega tako statično ne morete računati, saj obstaja kategorija, ki se ji reče časovna vrednost denarja. LEtne donose bi torej morlai investirati, še posebej, če se je nakup stanovanja delno financiral s kreditom.

[rx170]
Pozabljate, da nakup stanovanja pomeni tudi povečanje premoženja. Poleg tega tako statično ne morete računati, saj obstaja kategorija, ki se ji reče časovna vrednost denarja. LEtne donose bi torej morlai investirati, še posebej, če se je nakup stanovanja delno financiral s kreditom.

NAmesto investirati je diskontirati

[rx170]
> [rx170]
> Pozabljate, da nakup stanovanja pomeni tudi povečanje premoženja. Poleg tega tako statično ne morete računati, saj obstaja kategorija, ki se ji reče časovna vrednost denarja. LEtne donose bi torej morlai investirati, še posebej, če se je nakup stanovanja delno financiral s kreditom.

NAmesto investirati je diskontirati

Diskontiranje ima smisla, če so donosi fiksni.
V primeru najemnin pa niso fiksni, saj se najemnine prilagajajo tržnim razmeram, ki so takšne, da se najemnine s časom povečujejo (delno v skladu z inflacijo, tudi z rastjo povprečnih dohodkov, nekaj manj pa z vrednostjo stanovanj, saj ta procent zadnja leta pada, ker m2 raste kot nor :)

[0531Zavar]
> [rx170]
> > [rx170]
> > Pozabljate, da nakup stanovanja pomeni tudi povečanje premoženja. Poleg tega tako statično ne morete računati, saj obstaja kategorija, ki se ji reče časovna vrednost denarja. LEtne donose bi torej morlai investirati, še posebej, če se je nakup stanovanja delno financiral s kreditom.
>
> NAmesto investirati je diskontirati

Diskontiranje ima smisla, če so donosi fiksni.
V primeru najemnin pa niso fiksni, saj se najemnine prilagajajo tržnim razmeram, ki so takšne, da se najemnine s časom povečujejo (delno v skladu z inflacijo, tudi z rastjo povprečnih dohodkov, nekaj manj pa z vrednostjo stanovanj, saj ta procent zadnja leta pada, ker m2 raste kot nor :)

Saj novinarji so delali s fiksnim donosom.

[trocki]
To je napačen povzetek.
Upoštevati je treba še rast cen nepremičnin v tem obdobju. V 20 letih je ta gotovo več kot 100%.

Ne se sekirat, Marx še ni poznal inflacije. Potem so tudi takšne nebuloze sprejemljive ... za levake :))

25.000 EUR (letni zaslužek)/(365 dni na leto/2 (polovična zasedenost))=137 EUR. To je znesek dnevnega zaslužka na dan v Piranu ob cca. 50% zasedenosti (kot v članku). Ali je to po strroških ali ne ter ali je to na enoto ali na enega najemodjalca ne vem. Če kdo ve prosim za info.

He he he razen, ko ni bila - to je obdobje 20028 do 2016 :-)