V solastnini je tudi funkcionalno zemljišče stavbe v okviru gradbene parcele k stavbi, če je ta za stavbo opredeljena v taki velikosti, da vključuje funkcionalne površine in stavba ne uporablja kar javnih površin. Kadar stavbo obkrožajo javne površine, stavba ne potrebuje in nima svojega lastnega funkcionalnega zemljišča, njena parcela obsega samo velikost stavbišča stavbe. Gradbene parcele stavb se načrtujejo s prostorskimi akti in na njih temelječih drugih dokumentih (lokacijska dokumentacija, gradbeno tehnična dokumentacija), določi se potem po geodetskem postopku. Tako opredeljene parcele so predmet pravnega prometa z zemljišči in stavbami, kar je tudi dokazilni material (poleg drugega) za vpis v zemljiško knjigo.

MaLip je napisal(a):
V solastnini je tudi funkcionalno zemljišče stavbe v okviru gradbene parcele k stavbi, če je ta za stavbo opredeljena v taki velikosti, da vključuje funkcionalne površine in stavba ne uporablja kar javnih površin. Kadar stavbo obkrožajo javne površine, stavba ne potrebuje in nima svojega lastnega funkcionalnega zemljišča, njena parcela obsega samo velikost stavbišča stavbe. Gradbene parcele stavb se načrtujejo s prostorskimi akti in na njih temelječih drugih dokumentih (lokacijska dokumentacija, gradbeno tehnična dokumentacija), določi se potem po geodetskem postopku. Tako opredeljene parcele so predmet pravnega prometa z zemljišči in stavbami, kar je tudi dokazilni material (poleg drugega) za vpis v zemljiško knjigo.

 
Glede solastnine funkcionalnega zemljišča je nastala z odpravo "družbene lastnine" nejasnost kako jo na novo opredeliti in kdo naj bo lastnik. V tej situaciji so se najbolje znašle občine in pa bivši investitorji gradnje sosesk
(kot npr. GIPOSS v Ljubljani), ki niso v skladu s tedanjimi pravili poskrbeli za pravilen vpis zemljišč v zemljiško knjigo in si zemljišča enostavno prisvojili. Ta so sedaj plen raznih špekulantov ki z roko v roki z nepošteno (skorumpirano) mestno upravo s spremembo namembnosti zemljišč pozidujejo parke in zelenice v sicer urejenih soseskah. 
Problem je v tem  da so v socializmu priznali etažnim lastnikom stavb le toliko zemljišča kolikor je na njemu stavbišča in morda še en meter okoli. Ostale površine, ki so bile prav tako del gradbene parcele, pa so praviloma skladno s takratnimi zakoni postale družbena lastnina za katero pa je kot upravljalec in ne lastnik, bila določena Občina . Od tod tudi vsakoletni davek na uprabo stavbnega zemljišča ki ga občinam plačujemo tudi za vzdrževanje površin okoli večstanovanjskih stavb na soseskah, čeprav jih praviloma urejajo lastniki stavb sami. 
Praviloma so del skupne lastnine tudi dostopne poti, komunalni priključki, podzemna zaklonišča, včasih tudi garaže, ki potekajo ali pa so na zemljišču, ki je bilo razglašeno za družbeno lastnino. Občine nikoli niso bile stvarni lastniki teh parcel pač pa le skrbniki.

In ravno z namenom da se to stanje uredi je lani izšel Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi - URL 45/2008, ki naj bi lastnikom večstanovanjskih stavb bolj pravično dodelil pripadajoča funkcionalna zemljišča. Seveda pa je pričakovati nasprotovanja občin, ki menijo enostavno da so zemljišča, ki so jim bila dodeljeno v upravljaje,kar njihova lastnina. In ker še ni sodne prakse v teh primerih bo pot do uveljavitve pravic iz tega zakona, še dolga in zanimiva.