Možnosti je veliko, samo ne staviti 100% portfelja na eno delnico. V ETF SPY je npr. 500 podjetij.

Ker očitno nimaš pojma, kako se danes denar dela, pusti vse skupaj.

Uriah Heep.

To, kar navajaš je največja bedarija, ki pa jo ameriške univerze, ki so seveda podplačane od Wall Streeta, masovno širijo. Warren Buffett iz Berkshire Hathaway ali James Simons iz Renaissance Technologies LLC recimo trdita ravno nasprotno, ko pravita, da se temeljito opazuje samo eno delnico in se skuša najti njene vzorce. Je pa res, da je to še bistveno težje od Moderne portfeljne teorije, katere pa pri nas noben bankir v praksi ne obvlada. Poleg tega so se v zadnjih 15. letih pojavili še nanotehnološki HFT sistemi, tako da je Slovenija zadnjih 30 let preživela v finančnem srednjem veku, v katerem se je dogajalo samo to, da je Kučanova banda državne banke skozi državne proračun kradla. Ni bilo lepše in lažje letno zasluženih 100 ali 150 tisoč evrov, kot v državnih bankah, ki jih je vodila kučanovska idiotsko lopovska banda.

Uriah Heep.

Kakšne neumnosti, Buffetta poznam do obisti. On ne opazuje nobene delnice kot nek tehničar ampak išče podcenjena obetavna podjetja z dobrimi fundamenti. Value investing. Nikoli ampak res nikoli nebi predlagal vsega portfelja v eno obskurno (v svetovnem merilu) farmacevtsko podjetje, ki je del frontier markets (skupaj z Bangladešom, Bosno in Vietnamom). Da lokalci vlagajo v domača podjetja je znana zabloda. Za retail investitorje, ki nimamo toliko časa kot on, predlaga S&P 500. In tudi ženi je porihtal SPY. MMG pa je S&P500 indeks zadnjih par let konstatno dosegal boljše rezultate od Buffetta. Zdaj moram samo še ugotoviti, zakaj si tako burno odreagiral na moj zapis.

Buffett je pokupil veliko podjetij, ki so nato postala profitabilna. Največ slave pa je pridobil v časih, ko je celotna igra bila veliko lažja. Zadnjih 20 let mu ne gre tako dobro - niti S&P 500 ne dosega.

Se strinjam, Krka je rizična investicija. Super malo podjetje v super nepomembni državi. Je pa verejtno fajn za malo gemblat. Za optimalno plemenitenje večjih vsot denarja so pa po mojem mnenju samo index ETF-ji primerni (pa še to samo od razvitih držav).

"Analitiki" velikokrat priporočajo emerging markets, zlato in ne vem kaj, ampak zakaj bi vlagal v (na dolgi rok) "underperfoming" trge/surovine?

Včasih se mi zdi, da analitiki govorijo samo zato, da imajo kaj za govoriti. :) V končni fazi morajo nekaj delati... Ne morejo samo rečti: "Daj v index ETF ter drži 10+ let".

ETF EEM je v zadnjih dolgih letih nrtev, nobenega donosa, ko pa udari kriza, pa gre takoj za min. 50 % v minus.

To, kar navajam o Buffettu in Simonsu niso moje besede, ampak opazke profesorja Andrewa Lo z univerze Sloan MIT med njegovo razlago Bullet Curve, grafom, ki ga uporablja Moderna Portfeljna Teorija za določitev optimalnega portfelja.

Mož, ki po moje čaka na Nobelovo nagrado, pove, da Buffett podjetja, ki jih namerava kupiti, pred nakupom zelo temeljito preštudira. Ne uporablja visoke matematike, kljub temu pa si iz podatkov izdela vzorec, ki po moje ne more biti drugačen od tistega, ki ga na dolgi rok pokaže Tehnična Analiza. Razlika je samo v tem, da je TA ob zadnjem podatku časovne vrste mrtva, medtem ko Buffettov vzorec vsebuje podatke, ki ga delajo živega tudi v prihodnosti.

Na drugi strani je Simons, ki je doktor matematike. Okoli sebe ima 100 drugih doktorjev matematike in fizike. Kaj in kako delajo, pove Anderw Lo, ne ve nobeden, le milijarda dolarjev in pol za njegovo plačo na leto ni noben problem.

Lo hoče povedati, da je MPT samo en del financ in to za manj zahtevne stranke in povprečno sposobne finančnike. Seveda smo pri nas, tako kot vsako stvar, tudi to malo druače razumeli. Pred leti je v NLB Sklade prišla mlada diplomantka, pa so ji takoj uturili oblikovanje nekega sklada. Punca se je uprla, ker ni imela pojma, kako se lotiti. Pa so ji povedali, da to ni važno, da se bo že kaj spomnila in da itak ne odgovarja ona, ampak banka. Tako, da bistvo MPT že dolgo ni več v matematični izpeljavi, ki je rutinski posel, ampak v izboru kampijonov. Tu pa sta seveda Buffett in Simons v absolutni prednosti. Zato se ekonomistom v zadnjem času dogaja to, kar se bo v kratkem pričelo dogajati zdravnikom. Njihovo znanje bo namreč prešlo v AI serverje in bodo zdravniki kot pomnilniki ranocelniških veščin postali nepotrebni.

Uriah Heep.

Rizična investicija!??

Ti kar oplemeniti svojo večjo vsotico v index ETF skladih! :))

Pa bomo videli.... :))

Vrednost delnice Krke je nižja, kot pred petimi leti. S&P500 je medtem šel gor 57,4% (brez dividend). Z dividendami pa približno 90%.

Jap, bom svojo vsotico kar raje v S&P500 imel. :)

Preberi si nov zakon o kapitalskih dobičkih (IFI). Res pa je, da so ga sestavili:

- nad-diplomirani idioti, ki niso še nikoli slišali za S&P500 in
- nad-diplomirani idioti, ki so sicer slišali za S&P500, vendar pa naredijo vse, da ga drugi ne bi mogli uporabljati, ker ga sami ne znajo.

Za vsak nakup in prodajo boš odštel najamnj 1%, vsak dobiček pa ti bodo obremenili z 40%.

Uriah Heep.

[UriahHeep]
Preberi si nov zakon o kapitalskih dobičkih (IFI). Res pa je, da so ga sestavili:

- nad-diplomirani idioti, ki niso še nikoli slišali za S&P500 in
- nad-diplomirani idioti, ki so sicer slišali za S&P500, vendar pa naredijo vse, da ga drugi ne bi mogli uporabljati, ker ga sami ne znajo.

Za vsak nakup in prodajo boš odštel najamnj 1%, vsak dobiček pa ti bodo obremenili z 40%.

Uriah Heep.

Najbolj zabavna je alineja, kjer so jim izračuni pokazali da bo pobranega 15000 eur več davka.

Najbolj zabaven del zakona je tisti, kjer magistrirana Šarćeva opica utemeljuje, da je treba ustvariti neko enakost med birokratom in borznim vlagateljem.

Sicer pa je tudi minister Bertoncelj popoln finančni analfabet. Prvi zakon v zvezi z IFI (2008) je povsem pravilno in korektno generiral Bajuk in sicer kot interventni zakon, ki naj zaščiti nepoučene vlagatelje v času krize. Take zakone je v tistem času sprejelo veliko držav po svetu, vendar so veljali le kako leto, toliko da je bilo najhujše na borzah mimo. Tukaj pa so murgelske idiotsko lopovske opice leta 2013 zakon nadgradile v povsem drugi smeri, kot so se razmere na trgih odvijale. To je bil čas, ko je Merklova pod vplivom ameriškega računa za vojno škodo, ki je bil plačan s propadom nemškega Lehman Brothers in AIG, pričela cviliti o davku na hitre transakcije. V tistem času Luisova knjiga The Flash Boys še ni bila izšla in širši javnosti sploh ni bilo poznano, kaj se je po letu 2005 v ozadju ameriških borz dogajalo in katere banke in zakaj so pri tem bile glavne. Seveda se je o tem še manj sanjalo slovenskim ekonomistom in finančnikom v poslovnih bankah in Banki Slovenije, da o patentiranih idiotih v slovenskih vladah ne govorimo. Slednji, ker niso vedeli, za kaj gre, so na račun tega med drugim obdavčili transkacije s položnicami.

Celotna zadeva sicer daleč presega okolje, ki ga nudi kateri koli časnik, problem v Sloveniji pa je, da daleč presega tudi sposobnosti katere koli slovenske univerze in seveda vlade. Kučanovska korupcija, pred letom 1986, ko je Kučan postal šef Partije, korupcije v Sloveniji ni bilo, je v tem času uspela slovenskemu delavcu 3 do 4 krat zmanjšati realno plačo in s tem denarjem nagraditi lastne družboslovne opice in lopove, ki se ves ta čas predstavljajo za strokovnjake, v resnici pa nihče pojma nima in bi jih izpostavljenost svetovnemu trgu odpihnila v treh tednih. Ker se ta banda, ki se je, zaradi slaboumnega Kučana, slovenskemu narodu usedla za vrat, tega zaveda, tudi kreira take zakone, kot je Zakon o izvedenih finančnih instrumentih.

Osnovna značilnost Zakona o izvedenih finančnih instrumentih je, da je protiustaven, saj ne sprejema dejanskih razmer, ki v tem okolju vladajo in vlagateljem preprečuje njihovo delo, od katerega živijo. Zato je edina rešitev ukinitev zakona in plačilo škode prizadetim vlagateljem.

Najprej poglejmo stvari, ki jih slovenski kao univerzitetni profesorji ekonomije in financ ne poznajo, ker je pač bolj fajn vsak torek začeti razmišljati o tem, kako se bo od države in študentov ukradeni denar čez vikend porabilo. Osnova vpogleda je primerjalna analiza časovnih vrst tečajev, pri čemer je treba poudariti, da je pri tej analizi Tehnična Analiza izvzeta, in gre torej samo za analizo vzorcev, oziroma, fraktalov. Na MIT je bila narejena analiza, ki je pokazala, da so recimo vzorci časovnih vrst značilni za vitnamsko borzo taki, kot so bili v Ameriki prisotni v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. V približno takih vzorcih se je gibala tudi LJSE v vsem času svojega delovanja do krize in se po moje v enakih vzorcih giblje tudi danes. Nisem šel primerjati, ker se mi ne zdi vredno, poleg tega pa je celotna infrastruktura LJSE totalno zastarela in se tečajev na enostaven način ne da kopirati v kak resen analitični program.

Zlasti v Ameriki pa se s tem v zvezi po letu 2000 pričnejo zelo dinamične spremembe, ki vodijo v več smeri. Zlasti se prične radikalno spreminjati razmerje med behejvioristično možnostjo in njeno realizacijo. V krizi leta 1929 je to razmerje v najbolj akutnih okoliščinah trajalo tri dni. Veliko let kasnje, v borznih krizah leta 1988 in 1997, pa je že prišlo do povsem nenadnih cenovnih sunkov, ki so časove vrste tečajev v trenutku ukrivili preko vseh običajnih meja in seveda v istem trenutku povsem spremenili lastniške deleže vlagateljev.

Za krizo Dot.com leta 2000 Nobelovec Shiller pravi, da je mati vseh bodočih kriz, saj je borzno trgovanje takrat pod vplivom WIN 98 & Co. preskočilo na povsem drug nivo, WIN XP pa je štiri leta kasneje omogočil izdelavo prvih zelo učinkovitih HFT sistemov, ki so ameriški javnosti ostali skriti skoraj 10 let, slovenski pa so še danes.

Zato seveda Šarčeva magistrirana opica ne razume zadeve. Sicer ji tudi ni treba, saj Kučanova banda namesto nje krade slovenskega delavca in ji za njene oslarije izplačuje po 5k> eur mesečno. Vendar je stvar širša in kaže, da celoten slovenski finančni sistem sloni zgolj na izžemanju slovenskega delavca. V pripombah na zakon o IFI se namreč zelo redko pojavlja dikcija, da je zakon nepotreben in škodljiv, samo eden pa navaja, da zasebenemu investitorju praktično onemogoča delo in zaslužek. Prav tako nihče ne omenja, da je nemogoče izenačevati tveganje in udobno in varno pozicijo z visoko plačo brez tveganja za lastna sredstva.

Zakon o IFI v bistvu eleminira zasebnega investitorja in podpira ravno to, proti čemer se Šarčeve opice izjasnjujejo. To je High Frequency Trading. Samo ta način trgovanja se bo namreč lahko prebil skozi zakonske ovire in provizije, ki so v Sloveniji še vedno 10 krat višje kot v normalnih državah. V zadnjih 10 letih so bile na ameriških borzah idealne razmere za zaslužke tako bank kot privatnih investitorjev. Če pogledamo, kaj je izplen Slovenije, vidimo, da je skoraj nula. Kučanovske idiotsko lopovske opice so se raje zadolževale in si iz tujih kreditov višale plače.

Današnji namen Šarčevih opic pa je očitno ponovno vzpostaviti razmere, ki smo jih imeli 30 let v državnih bankah, tokrat na nivoju vlade. Po klovnovem razmišljanju bo torej vlada edini "izdelovalec" (seveda z najemanjem novih kreditov v tujini) in razporejevalec kapitala v Sloveniji. Tega pa še v Kardeljevem času ni bilo.

Uriah Heep.

[UriahHeep]
Najbolj zabaven del zakona je tisti, kjer magistrirana Šarćeva opica utemeljuje, da je treba ustvariti neko enakost med birokratom in borznim vlagateljem.

Uriah Heep.

Slovenska značilnost povprečenja; lenega in nesposobnega nagradit, pametnega in pridnega kaznovat. Kdor štrli navzgor ga je treba porezat, kdor ne dosega, mu je treba pomagat.
Nazadnje imaš same strokovnjake in vsi smo odlični (v svojih očeh :)

Osebno sem obupan nad našo državo kar se tiče zakonodaje s področja vrednostnih papirjev in se sstrinjam z marsikatero navedbo v zgornjem tekstu. Velikokrat se zalotim da nekega nakupa preprosto ne naredim zaradi dejstva, da bi moral v primeru dobička plačati 40% davek, npr. za prednostne delnice, ali pa ADR potrdila, ki kotirajo na ameriških borzah za tuje delnice.

Zelo motijo me tudi 30 dnevne omejitve za minimalno lastništvo, včasih pač čez en teden ugotovim, da sem ustrelil mimo. Potem sem v precepu ali naj čakam 30 dni in tvegam da bo naložba greznila še nižje ali prodam z izgubo ki mi je davčna ne bo priznala.

Pred casom sem se pozanimal, kako je pri nas z vodenjem družinskega sklada, torej oblike, kjer ne obračunavaš sproti vsakega posla posebej, temveč obračunaš davek samo ko se iz sklada dvigne denar, podobno kot vzajemni sklad. Odgovor: tega pri nas ni. Zakon tega ne omogoča.

Nekje sem zasledil, da smo lani plačali milijonsko kazen EU, ker nismo spremenili zakona o trgu vrednostnih papirjev.

Zdaj pa neham, sem si nabil pritisk na 150.

[MIHA]
Zelo motijo me tudi 30 dnevne omejitve za minimalno lastništvo, včasih pač čez en teden ugotovim, da sem ustrelil mimo. Potem sem v precepu ali naj čakam 30 dni in tvegam da bo naložba greznila še nižje ali prodam z izgubo ki mi je davčna ne bo priznala.

To ni problem. Edino kar moraš paziti je, da prodaš vse, se pravi, da na koncu dneva nimaš zaloge. Poglej si tisti spisek različnih primerov, kjer je razlaga, katera izguba je davčno priznana in katera ni.

Kako pa kaj gledate spremembo obdavčitve, kjer naj bi se normirani stroški upoštevali samo od poslov z dobičkom, pa še to le v vrednosti 2% od doseženega dobička? Mene ta nova logika zelo moti, ampak očitno vlada pripomb javnosti v tem segmentu ni upoštevala.

Mislim da bom šel gledat kako to obračuna davčna uprava v davčno prijaznejših državah.

Mene motijo 30 minutne omejitve. Vendar pa v Sloveniji ne gre zgolj za to, da odločajo bedaki, ki pojma nimajo, ampak ta raja psevdoekonomistov zavestno rine ravno v nasprotno stran, ker ve, kako nesposobna je. Tako se na univerzi celoten ekonomski sistem popolnoma narobe predava, potrebna matematika pa sploh ne. Nekaj kao ekonomistov z univerze je 30 let tvezilo same neumnosti, ki so težike k enemu samemu rezultatu, in sicer, dav se prepreči edina sodobna ekonomska naveza: tehnološka ideja - banka, sklad - IPO - delnica - borza. Popolnoma jasno jim je bilo in jim je, da v borznem prostoru s svojimi bedastimi izdelki nimajo kaj iskati. Je pa po drugi strani njihovo delovanje že od prve spremembe Šircljevega zakona protiustavno. Prvi zakon o IFI iz leta 2008 je bil interventni, vendar je omogočal relativno svobodo, ne glede na tempo trgovanja. Vse kasnejše spremembe zakona pa preprečujejo in onemogočajo opravljanje dela, ki ga ljudje znajo opravljati, kar pa je seveda protiustavno in me zanima, kdo bo plačal milijonsko škodo, ki je v tem času privatnim investitorjem nastala.

Enako protiustavna je bila kraja družbenih podjetij. Takrat, ko sta Herman Riglenik in Jožef Školč kot predsednika Državnega zbora delala zakonodajo za svoje osebne potrebe in potrebe Kučanove bande, iz Murgel niso poslali nobene opice, da bi bila proti. Sedaj pa imamo na vladi klovna, ki ne pozna abecede ekonomje in financ in ga lahko nategne kdorkoli.

Uriah Heep.

[UriahHeep]

- nad-diplomirani idioti, ki niso še nikoli slišali za S&P500 in
- nad-diplomirani idioti, ki so sicer slišali za S&P500, vendar pa naredijo vse, da ga drugi ne bi mogli uporabljati, ker ga sami ne znajo.

Za vsak nakup in prodajo boš odštel najamnj 1%, vsak dobiček pa ti bodo obremenili z 40%.

Hm, tega nisem vedel. V mojem primeru sicer to ne bi smelo veljati, ker imam samo "UCITS" ETF-je. Je pa fajn, da ste nekateri razložili oz. omenili, da se pri nas ne sme kupovati ETF-je vse povprek - tega nisem vedel.

Drugače pa se strinjam z vsem, kar si napisal. SLO je ena res abnormalno bolana država. Ne samo pri investiranju, tudi pri poslu nas tale komunistično-socialistična država zelo omejuje. Samo dva primera iz mojega posla - na Google Play trgovini je 90% držav že pred petimi leti lahko prodajalo vsebine v mobilnih aplikacijah. Če pa je podjetje registrirano v SLO, pa je to možno šele od letos (tako, kot v Kambodži in nekaterih ostalih državah tretjega sveta). Tudi na Amazonu nismo smeli ničesar prodajati (Amazon.de, Amazon.it, Amazon.fr,...), če smo bazirani v SLO. No, od letos bomo lahko medtem, ko to drugi lahko počenjo že 10 let.

Divje je pri nas, zelo divje.

[lemming2080]
Vrednost delnice Krke je nižja, kot pred petimi leti. S&P500 je medtem šel gor 57,4% (brez dividend). Z dividendami pa približno 90%.

Jap, bom svojo vsotico kar raje v S&P500 imel. :)

Ti kar! :)

Nič NE ČAKAJ! :)) Kar vse naenkrat in TAKOJ vloži! :))

Zavedati se moraš, da če nimaš vloženo, takoj izgubljaš! :)

Enak nasvet dajem tebi za KRKG. Priporočam, da najameš tudi kredit, da boš lahko vložil več. Prosi še prijatelje in sorodnike za posojilo. ;)

To je res, vendar KRKG je velika neznanka. V času nenormalne rasti, kjer so praktično vsi blue chipi noro rasli (tuji), je cena KRKG padla. Me zanima, kako bo potem v času recesije. Krka ima dobre dividende in to je bolj ali manj vse.

Verjetno si mislil, da ima Krka dobre dividende zato, ker rada uboga državo, ko ji ta reče, naj ima dobre. Sicer pa so Nemci Krko že pred 10. leti cenili samo na okoli 25 eur ali manj. Taka tečajna letargija brez vsakega pametnega razvoja se pri delnicah običajno konča v treh delih. Najprej jih nek šok spravi na polovico vrednosti, potem se prične konstantno padanje, ki se konča z zadnjim velikim padcem. Zato je edini fuel Krke proračun, ki ne vpraša, koliko kaj stane in koliko je kaj vredno, amapk samo plača, tudi če je štiri ali pekrat preveč. Seveda to ni sustainable, o čemer naši politikantski idoti tako radi gobezdajo, zato lahko računaš s tem, da ko bo jasno, da je kriza udarila, ne bo več nikjer nobenega politikanta in nobeden ne bo za nič vedel.

Uriah Heep.

Hvala za priporočilo! :)

Nisem še tako daleč! Za enkrat jaz samo posojam! :)) Za karkoli že....

Evo še zanimivo razmišljanje iz FT:
State Street chief Cyrus Taraporevala: my 5 predictions for asset management in 2029

‘The industry is locked in a Darwinian struggle that will reshape the competitive landscape’

The current pressures on the asset management industry remind me of the old line about reaching a historic crossroads, where one path leads to despair and the other to total extinction.

Faced with slower inflows and fee compression, as well as rising costs, asset managers are locked in a Darwinian struggle that will reshape the competitive landscape of the industry in 10 years.

Bill Gates, the billionaire founder of Microsoft, has said that we tend to overestimate the change that will happen in the next two years, yet underestimate the change that will happen over a decade.

Where will the industry be in 10 years’ time? Here are my five predictions for 2029. I do not aspire to get all five correct — my goal is to develop our thinking about the implications for the industry’s current priorities.

First, deflation will be investors’ biggest challenge. Factors such as technology, ageing populations and globalisation will continue to drive the world’s economy.

Today, inflation, wage growth, and productivity growth are still slow, despite a decade of extraordinary monetary stimulus. Global growth continues to struggle to reach “escape velocity” as it has since the global financial crisis.

Meanwhile, the labour force participation rate continues to decline. Up to a quarter of men in prime working years in the US are expected not to be working by 2050, as automation bites harder.

Such a protracted slower environment will make saving for retirement even more difficult. Already a quarter of global debt markets trade at negative rates — what if that rose to 50 per cent by 2029?

Investors will probably take on more risk and complexity, with the risk of leverage-induced bubbles far higher.

Second, China will dominate. The rise of Asia will shift the balance of industry power, and by 2029 the largest asset manager in the world will be Chinese. Time, scale and momentum are on China’s side.

Assets under management in the country are estimated to grow at more than 17 per cent annually over the next five years. Chinese mutual funds hold just 8 per cent of personal financial assets today. There is another $4.5tn in the domestic shadow banking system, according to consultancy McKinsey, which will probably seek a new home in funds as regulators take measures to limit the sector.

Chinese asset managers could leapfrog their western competitors through digital disruption, or they could scale up even more quickly by buying large foreign asset managers. China’s full emergence into the global capital markets and the rise of Chinese mega asset managers will be the biggest regional shift in the history of asset management.

Third, passive will overtake active. Today’s global mix — 25 per cent of assets managed passively versus 75 per cent active — will flip.

We are starting to see the switch in US equities, but fixed income will be affected as well. Active managers who sell “beta”, or index return, dressed up as “alpha”, or outperformance, will be disrupted out of existence.

As technology makes markets and access to information more efficient, asset allocation will become the new alpha. Portfolios will be constructed with a combination of exposures to traditional beta, together with long-term and durable investment factors such as momentum (hot stocks continue to outperform) and size (stocks with a small market capitalisation do better). These will be combined with true sources of manager outperformance — which will be even more scarce and precious 10 years from now.

Fourth, environmental, social and governance (ESG) investment will become business as usual. In 2029, we will no longer be talking about ESG in terms of standalone investment strategies. The quality and consistency of such data and analytics will advance to the point where they will be fully incorporated by portfolio managers into their investment processes across all asset classes.

These value drivers will become part of mainstream investment analysis and security selection. A company’s ESG rating will be as important as its credit rating.

Fifth, climate change will be the biggest wild card for investors, involving the biggest challenge not only for our industry but for human life itself. The question is whether our industry will take seriously the value creation, or destruction, potential that climate change brings.

At the moment our industry still looks at climate as a matter of customer preference, rather than through the lens of investment value. It is important to seize the opportunity to deploy capital to support climate change solutions.

In a world where countries and governments are turning inward, global capital flows are inherently outward-looking and suited to address cross-border challenges such as climate change, technology disruption and ageing populations.

This is our moment to show the true value we can bring to the future of investing by embracing a shift in the way we operate as an industry.

Razmišljam, da bom en del denarja vložil v en ETF, ki sledi indeksu S&P 500.
Odločam se med SPDR S&P 500 ETF(SPY), VOO - Vanguard S&P 500 ETF in IVV - iShares Core S&P 500 ETF.

Kašna je bistvena razlika med temi ETF-ji, ali katerega še posebaj priporočate, ali ni neke bistvene razlika za kerega koli se že odločim?

Hvala za pomoč.

Nima nihče nobenega nasveta oz. mnenja, glede teh ETF-ov?

glede pravočasnosti vstopa ali glede primerjave s s klasičnimi vzajemci?

Čisto laično in morda napačno - zdaj pa res nas čaka popravek, nekje do 10%, in takrat naj se vstopi.

Sem že kupil ETF isti teden, ko sem temo odprl. Od takrat je ETF pridobil 9%.

Cestitam za pogum in lep donos. Jaz nimam poguma vlagat na Ath. Izgleda pa res, da se kapital iz vsega sveta steka v Zda.