Izbrani forum: Glavni forum
Izbrana tema: članek To je moja strategija v času, ko so borze rdeče
Strani: 1
sporočil: 1.117
"Že zdavnaj je bilo dokazano, da je določanje trenutka, primernega za vstop na trg ali izstopa z njega, precej nekoristno početje, saj pravega trenutka ne morete zadeti."Kje je bilo to dokazano, dokaz prosim.
Tukaj ti bom nalepil nasprotni dokaz v znanstvenem članku, da je bilo dokazano ravno nasprotno.
papers.ssrn.com/sol3...id=2759734
Lahko se greš popularizacijo stock pickinga, ampak to s kontroliranim vlaganjem nima dosti skupnega. Da pa ljudi zavajaš, da z "dokazano" je pa malo preveč.
sporočil: 6.263
[1011Arist]
>"Že zdavnaj je bilo dokazano, da je določanje trenutka, primernega za vstop na trg ali izstopa z njega, precej nekoristno početje, saj pravega trenutka ne morete zadeti."
Kje je bilo to dokazano, dokaz prosim.
Tukaj ti bom nalepil nasprotni dokaz v znanstvenem članku, da je bilo dokazano ravno nasprotno.
papers.ssrn.com/sol3...id=2759734
Lahko se greš popularizacijo stock pickinga, ampak to s kontroliranim vlaganjem nima dosti skupnega. Da pa ljudi zavajaš, da z "dokazano" je pa malo preveč.
Pojem "primeren trenutek za vstop na trg" je težko definirati. Odvisno pač, kaj tak izraz nekomu pomeni. In če imamo težave že pri definiciji tega, o čemer se pogovarjamo, potem se z dokazovanjem takih trditev težave še povečajo. Zato me presenečaš s svojo kategoričnostjo in s članki (ki niso dokazi per se) prfoksov z nizozemskih fakultet.
Sicer pa pri najpomembnejših playerjih na borzah velja: "Option pricing models assume no arbitrage and no directional bias in price movements".
sporočil: 88
Ojej, delanje mrtvega pomeni torej "porinil bom glavo v pesek in si
pel "ni-ni-ni".
Mislim, da bomo imeli še kratko in sladko priliko za izstop pred širšim pokom balonov.
Ipak je to šele začetek, trgi so zmanipulirani in pripravlja se teren za iztop večjih igralcev, ki ne morejo kar tako prodati. Res si ne želim skoraj ničesar držati še čez poletje.
Sell in may and go away.
Mislim, da bomo imeli še kratko in sladko priliko za izstop pred širšim pokom balonov.
Ipak je to šele začetek, trgi so zmanipulirani in pripravlja se teren za iztop večjih igralcev, ki ne morejo kar tako prodati. Res si ne želim skoraj ničesar držati še čez poletje.
Sell in may and go away.
sporočil: 1.117
Zadnja sprememba: 1011Arist 08.04.2025 14:38
[mimoidoci]Mogoče je bil moj izraz dokaz premočan, ker pač ne gre za striktno formalno logično izpeljan matematični dokaz. Je pa argumentiran zananstveni članek s potrjenimi rezultati, veliko citati in teorija je bila uporabljana pri hedge skladih.
> [1011Arist]
> >"Že zdavnaj je bilo dokazano, da je določanje trenutka, primernega za vstop na trg ali izstopa z njega, precej nekoristno početje, saj pravega trenutka ne morete zadeti."
>
> Kje je bilo to dokazano, dokaz prosim.
>
> Tukaj ti bom nalepil nasprotni dokaz v znanstvenem članku, da je bilo dokazano ravno nasprotno.
> papers.ssrn.com/sol3...id=2759734
>
> Lahko se greš popularizacijo stock pickinga, ampak to s kontroliranim vlaganjem nima dosti skupnega. Da pa ljudi zavajaš, da z "dokazano" je pa malo preveč.
Pojem "primeren trenutek za vstop na trg" je težko definirati. Odvisno pač, kaj tak izraz nekomu pomeni. In če imamo težave že pri definiciji tega, o čemer se pogovarjamo, potem se z dokazovanjem takih trditev težave še povečajo. Zato me presenečaš s svojo kategoričnostjo in s članki (ki niso dokazi per se) prfoksov z nizozemskih fakultet.
Sicer pa pri najpomembnejših playerjih na borzah velja: "Option pricing models assume no arbitrage and no directional bias in price movements".
Random walk je pač eden od modelov, ki se skušajo približati stvarnosti.
Njemu navkljub pa imamo vsako leto v evropi finačno matematične konference, ki s svojimi prispevki preverjajo in grdijo tudi drugačne teorije.
Fizikalno je jasno, da je v valovanju energija, katere velikost je odvisna od frekvence in amplitude. Na podlagi tega so narejene elektrarne na plimo in oseko, "ki ne boš verjel" - malo sarkazma, že vrsto let proizvajajo električno energijo. Preprosto rečeno: s plovci pobirajo energijo valovanja vode in jo transformirajo v električno.
Tako kot se v valovih zbira energija vetra, tudi udeleženci trga s svojimi denarnimi tokovi povzročajo valovanje. Torej je mogoče s "primernim plovcem" zajemati to energijo valovanja tečajev. Nekateri, kljub vedenju, kaj pomeni random walk, vidimo tudi, da je so cene indeksov na trgih podobno valovanje.
V fiziki na splošno se večkrat zgodi dualnost dveh pogledov: valovnega in ne valovnega.
Tako, da ne pričakujem, da se bova strinjala, ker sva se v zadnjih dvajsetil let zelo redko kdaj.
A to ne pomeni, d Maks ni močno ustrelil mimo.
sporočil: 2.158
Tole imaš sicer prav, a amplituda in frekvenca valov sta
predvidljiva, valovanje na borzah pa malo manj.
Saj udeleženci neposredno ustvarjajo oboje.
Tako, da na borzah marsikaj velja in seveda v določenih obdobjih.
Še vedno pa so buffetovi nasveti veliko vredni.
Matematika ziher deluje, deluje pa še marsikaj, kar je izven nje.
Saj udeleženci neposredno ustvarjajo oboje.
Tako, da na borzah marsikaj velja in seveda v določenih obdobjih.
Še vedno pa so buffetovi nasveti veliko vredni.
Matematika ziher deluje, deluje pa še marsikaj, kar je izven nje.
sporočil: 176
Maks, strategija "play dead" oz. "don't touch" namesto kakega
paničnega prodajanja se ti je za danes zelo obrestovala. Kakih 5% v
enem samem dnevu, mislim za SLO borzo. :-)
sporočil: 2.158
[JaniL]Borze bojo šle dol.
Maks, strategija "play dead" oz. "don't touch" namesto kakega paničnega prodajanja se ti je za danes zelo obrestovala. Kakih 5% v enem samem dnevu, mislim za SLO borzo. :-)
sporočil: 1.962
[odvisnik]Se strinjam.
Tole imaš sicer prav, a amplituda in frekvenca valov sta predvidljiva, valovanje na borzah pa malo manj.
Saj udeleženci neposredno ustvarjajo oboje.
Tako, da na borzah marsikaj velja in seveda v določenih obdobjih.
Še vedno pa so buffetovi nasveti veliko vredni.
Matematika ziher deluje, deluje pa še marsikaj, kar je izven nje.
Borza ima z matematiko in fiziko zelo malo skupnega, čeprav navzven (za nepoučenega gledalca) morda res deluje kot neko naključno gibanje, ki bi se ga dalo z neko matematično algoritmiko izkoriščat na način da na dolgi rok vedno dobiš. Ampak podobno kot pri ruleti, čeprav sistemi obstajajo, na dolgi rok vedno dobi igralnica.
sporočil: 2.158
[0531Zavar]
> [odvisnik]
> Tole imaš sicer prav, a amplituda in frekvenca valov sta predvidljiva, valovanje na borzah pa malo manj.
> Saj udeleženci neposredno ustvarjajo oboje.
>
> Tako, da na borzah marsikaj velja in seveda v določenih obdobjih.
> Še vedno pa so buffetovi nasveti veliko vredni.
> Matematika ziher deluje, deluje pa še marsikaj, kar je izven nje.
Se strinjam.
Borza ima z matematiko in fiziko zelo malo skupnega, čeprav navzven (za nepoučenega gledalca) morda res deluje kot neko naključno gibanje, ki bi se ga dalo z neko matematično algoritmiko izkoriščat na način da na dolgi rok vedno dobiš. Ampak podobno kot pri ruleti, čeprav sistemi obstajajo, na dolgi rok vedno dobi igralnica.
Seveda se ga da izkoriščati, ampak ne v smislu doseganja donosa temveč zavarovanja tveganja.
Mr mimoidoči mislim, da je strokovnjak tega.
Naložba v vrednostne indeksne sklade je lahko lepo zavarovanje pred revščino v starosti.
Ampak kot vemo,zavarovanje kupujemo takrat ko ga ne rabimo in upamo, da ga ne bomo rabili.
To bi moralo bit tudi pravilo pri vlaganju slehernika.
Artist je lepo opisal strategijo vlaganja v kripto valute.
Večina v denarju in mali delež v btc.
Kar ni slabo, če zasledujes tveganje in ne donos:).
sporočil: 2.158
[FIskalnaFinta2]Borze bi morale še gor.
Se strinjam. Danes šolski bear trap v ZDA.
Ampak na dol je veliko prostora in cilj je lahko daleč.
Zanimivo bo v območju na 4200, na sp500.
Če seveda pridemo do tja ;).
sporočil: 1.526
[odvisnik]Zelo zanimiva razmišljanja v threadu.
> [FIskalnaFinta2]
> Se strinjam. Danes šolski bear trap v ZDA.
Borze bi morale še gor.
Ampak na dol je veliko prostora in cilj je lahko daleč.
Zanimivo bo v območju na 4200, na sp500.
Če seveda pridemo do tja ;).
Po mojem bomo stopicali na mestu, malo gor, malo dol, odvisno od tega, kaj bo kdo rekel. Mislim pa, da so najslabše novice že vračunane v tečaje. Nikoli sicer ne izključujem samodestruktivnosti trumpa, a po drugi strani mislim, da ga bodo politično odstavili, vršili se bodo pritiski nanj tako iz strani republikancev, kot tudi glavnih "kapitalistov" in supporterjev.
Mnogi že sedaj niso zadovoljni z njim, pač ljudi boli, da so v tednu dni zaradi zgrešene politike izgubili miljone in lepe penzije.
Če pa ta negotovost traja dlje in močneje vpliva na ekonomijo, pa znamo iti še nižje, bog si ga vedi do kje :)
sporočil: 1.117
[0531Zavar]
> [odvisnik]
> Tole imaš sicer prav, a amplituda in frekvenca valov sta predvidljiva, valovanje na borzah pa malo manj.
> Saj udeleženci neposredno ustvarjajo oboje.
>
> Tako, da na borzah marsikaj velja in seveda v določenih obdobjih.
> Še vedno pa so buffetovi nasveti veliko vredni.
> Matematika ziher deluje, deluje pa še marsikaj, kar je izven nje.
Se strinjam.
Borza ima z matematiko in fiziko zelo malo skupnega, čeprav navzven (za nepoučenega gledalca) morda res deluje kot neko naključno gibanje, ki bi se ga dalo z neko matematično algoritmiko izkoriščat na način da na dolgi rok vedno dobiš. Ampak podobno kot pri ruleti, čeprav sistemi obstajajo, na dolgi rok vedno dobi igralnica.
Za tistega, ki misli, da je matematika seštevanje in odštevanje, mogoče še množenje, deljenje in procentni račun, imajo borze res malo skupnega z matematiko.
A glej ga zlomka v najboljših kvantitativno upravljanih skladih, se uporabljajo dognanja matematike in fizike in taki skladi že dvajset let prekašajo druge tako z visoko donosnostjo, še posebej pa s tveganjem prilagojeno donosnostjo npr. Sharp koeficeint. Tukaj je rezultat enega najboljših:
"If you had invested $1 for years in the Medallion Fund in 1988, you would end up with more than $20,000 in 2018 via compounded interest, while investing the same amount on S&P500 would only allow you to get around $20 for the same period."heconomist.ch/2024/0...hnologies/
Moj profesor na elektro faksu je znal v osemdesetih reči: "Česa ne poznaš, znaš in razumeš, tega tudi uporabiti ne moreš"
Očitno se tvoj svet konča tam, da tega niti ne poznaš, za svojo dušo in mir v njen pa si si našel tudi priročen izgovor
"Borza ima z matematiko in fiziko zelo malo skupnega"
sporočil: 6.263
[1011Arist]
> [0531Zavar]
> > [odvisnik]
> > Tole imaš sicer prav, a amplituda in frekvenca valov sta predvidljiva, valovanje na borzah pa malo manj.
> > Saj udeleženci neposredno ustvarjajo oboje.
> >
> > Tako, da na borzah marsikaj velja in seveda v določenih obdobjih.
> > Še vedno pa so buffetovi nasveti veliko vredni.
> > Matematika ziher deluje, deluje pa še marsikaj, kar je izven nje.
>
> Se strinjam.
> Borza ima z matematiko in fiziko zelo malo skupnega, čeprav navzven (za nepoučenega gledalca) morda res deluje kot neko naključno gibanje, ki bi se ga dalo z neko matematično algoritmiko izkoriščat na način da na dolgi rok vedno dobiš. Ampak podobno kot pri ruleti, čeprav sistemi obstajajo, na dolgi rok vedno dobi igralnica.
Za tistega, ki misli, da je matematika seštevanje in odštevanje, mogoče še množenje, deljenje in procentni račun, imajo borze res malo skupnega z matematiko.
A glej ga zlomka v najboljših kvantitativno upravljanih skladih, se uporabljajo dognanja matematike in fizike in taki skladi že dvajset let prekašajo druge tako z visoko donosnostjo, še posebej pa s tveganjem prilagojeno donosnostjo npr. Sharp koeficeint. Tukaj je rezultat enega najboljših:
>"If you had invested $1 for years in the Medallion Fund in 1988, you would end up with more than $20,000 in 2018 via compounded interest, while investing the same amount on S&P500 would only allow you to get around $20 for the same period."
Pri podjetju pokojnega Simonsa deluje 300 doktorjev znanosti predvsem iz matematike in fizike!! In glej ga zlomka ta matematika očitno deluje.
heconomist.ch/2024/0...hnologies/
Moj profesor na elektro faksu je znal v osemdesetih reči: "Česa ne poznaš, znaš in razumeš, tega tudi uporabiti ne moreš"
Očitno se tvoj svet konča tam, da tega niti ne poznaš, za svojo dušo in mir v njen pa si si našel tudi priročen izgovor
>"Borza ima z matematiko in fiziko zelo malo skupnega"
Tokrat se strinjava.
sporočil: 2.158
[mimoidoci]
> [1011Arist]
> > [0531Zavar]
> > > [odvisnik]
> > > Tole imaš sicer prav, a amplituda in frekvenca valov sta predvidljiva, valovanje na borzah pa malo manj.
> > > Saj udeleženci neposredno ustvarjajo oboje.
> > >
> > > Tako, da na borzah marsikaj velja in seveda v določenih obdobjih.
> > > Še vedno pa so buffetovi nasveti veliko vredni.
> > > Matematika ziher deluje, deluje pa še marsikaj, kar je izven nje.
> >
> > Se strinjam.
> > Borza ima z matematiko in fiziko zelo malo skupnega, čeprav navzven (za nepoučenega gledalca) morda res deluje kot neko naključno gibanje, ki bi se ga dalo z neko matematično algoritmiko izkoriščat na način da na dolgi rok vedno dobiš. Ampak podobno kot pri ruleti, čeprav sistemi obstajajo, na dolgi rok vedno dobi igralnica.
>
>
> Za tistega, ki misli, da je matematika seštevanje in odštevanje, mogoče še množenje, deljenje in procentni račun, imajo borze res malo skupnega z matematiko.
> A glej ga zlomka v najboljših kvantitativno upravljanih skladih, se uporabljajo dognanja matematike in fizike in taki skladi že dvajset let prekašajo druge tako z visoko donosnostjo, še posebej pa s tveganjem prilagojeno donosnostjo npr. Sharp koeficeint. Tukaj je rezultat enega najboljših:
> >"If you had invested $1 for years in the Medallion Fund in 1988, you would end up with more than $20,000 in 2018 via compounded interest, while investing the same amount on S&P500 would only allow you to get around $20 for the same period."
> Pri podjetju pokojnega Simonsa deluje 300 doktorjev znanosti predvsem iz matematike in fizike!! In glej ga zlomka ta matematika očitno deluje.
> heconomist.ch/2024/0...hnologies/
>
> Moj profesor na elektro faksu je znal v osemdesetih reči: "Česa ne poznaš, znaš in razumeš, tega tudi uporabiti ne moreš"
> Očitno se tvoj svet konča tam, da tega niti ne poznaš, za svojo dušo in mir v njen pa si si našel tudi priročen izgovor
> >"Borza ima z matematiko in fiziko zelo malo skupnega"
Tokrat se strinjava.
S čim se strinjata, da je borzna cena napovedljiva ali da ima borza nekaj skupnega z matematiko.
Ni mi jasno kaj bi imela skupnega s fiziko, razen da lahko pade kot kamen.
sporočil: 2.158
[1011Arist]
> [0531Zavar]
> > [odvisnik]
> > Tole imaš sicer prav, a amplituda in frekvenca valov sta predvidljiva, valovanje na borzah pa malo manj.
> > Saj udeleženci neposredno ustvarjajo oboje.
> >
> > Tako, da na borzah marsikaj velja in seveda v določenih obdobjih.
> > Še vedno pa so buffetovi nasveti veliko vredni.
> > Matematika ziher deluje, deluje pa še marsikaj, kar je izven nje.
>
> Se strinjam.
> Borza ima z matematiko in fiziko zelo malo skupnega, čeprav navzven (za nepoučenega gledalca) morda res deluje kot neko naključno gibanje, ki bi se ga dalo z neko matematično algoritmiko izkoriščat na način da na dolgi rok vedno dobiš. Ampak podobno kot pri ruleti, čeprav sistemi obstajajo, na dolgi rok vedno dobi igralnica.
Za tistega, ki misli, da je matematika seštevanje in odštevanje, mogoče še množenje, deljenje in procentni račun, imajo borze res malo skupnega z matematiko.
A glej ga zlomka v najboljših kvantitativno upravljanih skladih, se uporabljajo dognanja matematike in fizike in taki skladi že dvajset let prekašajo druge tako z visoko donosnostjo, še posebej pa s tveganjem prilagojeno donosnostjo npr. Sharp koeficeint. Tukaj je rezultat enega najboljših:
>"If you had invested $1 for years in the Medallion Fund in 1988, you would end up with more than $20,000 in 2018 via compounded interest, while investing the same amount on S&P500 would only allow you to get around $20 for the same period."
Pri podjetju pokojnega Simonsa deluje 300 doktorjev znanosti predvsem iz matematike in fizike!! In glej ga zlomka ta matematika očitno deluje.
heconomist.ch/2024/0...hnologies/
Moj profesor na elektro faksu je znal v osemdesetih reči: "Česa ne poznaš, znaš in razumeš, tega tudi uporabiti ne moreš"
Očitno se tvoj svet konča tam, da tega niti ne poznaš, za svojo dušo in mir v njen pa si si našel tudi priročen izgovor
>"Borza ima z matematiko in fiziko zelo malo skupnega"
Sem prebral in sklad je zaprt in relativno majhen 200 miljard dolarjev.
V članku piše, da skušajo napovedati ceno znotraj neke izracunljive anomalije pri nenapovedljivem procesu.
To je kot bi jaz napovedal jutri ob 12 sonce in si rekel, da vem od kje in kam gre vesolje.
Glede na uspešnost bi morala biti velikost sklada izjemna, vsaj na nivoju tesle.
Pa ni.
Torej ?
sporočil: 6.263
Zadnja sprememba: mimoidoci 09.04.2025 13:02
[odvisnik]
> [mimoidoci]
> > [1011Arist]
> > > [0531Zavar]
> > > > [odvisnik]
> > > > Tole imaš sicer prav, a amplituda in frekvenca valov sta predvidljiva, valovanje na borzah pa malo manj.
> > > > Saj udeleženci neposredno ustvarjajo oboje.
> > > >
> > > > Tako, da na borzah marsikaj velja in seveda v določenih obdobjih.
> > > > Še vedno pa so buffetovi nasveti veliko vredni.
> > > > Matematika ziher deluje, deluje pa še marsikaj, kar je izven nje.
> > >
> > > Se strinjam.
> > > Borza ima z matematiko in fiziko zelo malo skupnega, čeprav navzven (za nepoučenega gledalca) morda res deluje kot neko naključno gibanje, ki bi se ga dalo z neko matematično algoritmiko izkoriščat na način da na dolgi rok vedno dobiš. Ampak podobno kot pri ruleti, čeprav sistemi obstajajo, na dolgi rok vedno dobi igralnica.
> >
> >
> > Za tistega, ki misli, da je matematika seštevanje in odštevanje, mogoče še množenje, deljenje in procentni račun, imajo borze res malo skupnega z matematiko.
> > A glej ga zlomka v najboljših kvantitativno upravljanih skladih, se uporabljajo dognanja matematike in fizike in taki skladi že dvajset let prekašajo druge tako z visoko donosnostjo, še posebej pa s tveganjem prilagojeno donosnostjo npr. Sharp koeficeint. Tukaj je rezultat enega najboljših:
> > >"If you had invested $1 for years in the Medallion Fund in 1988, you would end up with more than $20,000 in 2018 via compounded interest, while investing the same amount on S&P500 would only allow you to get around $20 for the same period."
> > Pri podjetju pokojnega Simonsa deluje 300 doktorjev znanosti predvsem iz matematike in fizike!! In glej ga zlomka ta matematika očitno deluje.
> > heconomist.ch/2024/0...hnologies/
> >
> > Moj profesor na elektro faksu je znal v osemdesetih reči: "Česa ne poznaš, znaš in razumeš, tega tudi uporabiti ne moreš"
> > Očitno se tvoj svet konča tam, da tega niti ne poznaš, za svojo dušo in mir v njen pa si si našel tudi priročen izgovor
> > >"Borza ima z matematiko in fiziko zelo malo skupnega"
>
>
> Tokrat se strinjava.
S čim se strinjata, da je borzna cena napovedljiva ali da ima borza nekaj skupnega z matematiko.
Ni mi jasno kaj bi imela skupnega s fiziko, razen da lahko pade kot kamen.
Ker je človek v svojem razmišljanju omejen pretežno le na svoje izkušnje in ga drugo niti ne zanima (npr. na borzi nekaj kupiti poceni, ko bo v prihodnosti zrastlo pa prodati), o čemer napiše stavek tudi Arist tu zgoraj, ti bom dal za začetek malce bolj banalen odgovor.
Za denar z borz in drugih finančnih trgov so ljudje pripravljeni storiti karkoli, pa magari izumljati vsakovrstne modele, ki bi jim pomagali na finančnih trgih ustvariti nek donos. Obstaja veliko modelov, kjer je povsem vseeno, kam se giblje trg, ker znajo le-ti v svojih strategijah staviti tudi na drugačne dogodke. Torej, nenapovedljivost cene posamezne delnice v prihodnosti ne preprečuje stave tudi na drugačne dogodke, ki so lahko posledica neke statistične arbitraže oziroma drugačnega pogleda na gibanja finančnih instrumentov. To delajo npr. hedge skladi s pomočjo širokega spektra matematičnih in statističnih metod in procesov znanih iz matematike, statistike pa tudi iz fizike. To delajo arbitražniki, ki izkoriščajo neravnovesja na trgih. To delajo market makerji, ki v vsakem trenutku ponujajo prodajne in nakupne cene hkrati in zagotavljajo likvidnost trga. To dela milijone privat investitorjev, ki jim smer gibanja trgov nič ne pomeni, če so na trgu zavzeli neko market-neutral ali risk-neutral pozicijo in so ob tem stavili na izpolnitev nekega drugega razvoja dogodkov, kot je zgolj dvig cene. Lahko tudi v kombinaciji z izvedenimi in drugimi finančnimi instrumenti (npr. v tem threadu linkan Aristov članek).
Skratka za vsakim udeležencem na trgu se skriva nekakšna strategija, ki ni nujno posledica ugibanja kam bo šla cena posamezne delnice (ali portfelja), ki jo/ ga je kupil. Prepuščena je domišljiji in v večini primerov znanju matematike, statistike, programiranja, data designa in podobno. Na podoben način so se razvile tudi metode UI, ki uporabljajo celo nekatera skupna orodja.
sporočil: 2.158
[mimoidoci]
> [odvisnik]
> > [mimoidoci]
> > > [1011Arist]
> > > > [0531Zavar]
> > > > > [odvisnik]
> > > > > Tole imaš sicer prav, a amplituda in frekvenca valov sta predvidljiva, valovanje na borzah pa malo manj.
> > > > > Saj udeleženci neposredno ustvarjajo oboje.
> > > > >
> > > > > Tako, da na borzah marsikaj velja in seveda v določenih obdobjih.
> > > > > Še vedno pa so buffetovi nasveti veliko vredni.
> > > > > Matematika ziher deluje, deluje pa še marsikaj, kar je izven nje.
> > > >
> > > > Se strinjam.
> > > > Borza ima z matematiko in fiziko zelo malo skupnega, čeprav navzven (za nepoučenega gledalca) morda res deluje kot neko naključno gibanje, ki bi se ga dalo z neko matematično algoritmiko izkoriščat na način da na dolgi rok vedno dobiš. Ampak podobno kot pri ruleti, čeprav sistemi obstajajo, na dolgi rok vedno dobi igralnica.
> > >
> > >
> > > Za tistega, ki misli, da je matematika seštevanje in odštevanje, mogoče še množenje, deljenje in procentni račun, imajo borze res malo skupnega z matematiko.
> > > A glej ga zlomka v najboljših kvantitativno upravljanih skladih, se uporabljajo dognanja matematike in fizike in taki skladi že dvajset let prekašajo druge tako z visoko donosnostjo, še posebej pa s tveganjem prilagojeno donosnostjo npr. Sharp koeficeint. Tukaj je rezultat enega najboljših:
> > > >"If you had invested $1 for years in the Medallion Fund in 1988, you would end up with more than $20,000 in 2018 via compounded interest, while investing the same amount on S&P500 would only allow you to get around $20 for the same period."
> > > Pri podjetju pokojnega Simonsa deluje 300 doktorjev znanosti predvsem iz matematike in fizike!! In glej ga zlomka ta matematika očitno deluje.
> > > heconomist.ch/2024/0...hnologies/
> > >
> > > Moj profesor na elektro faksu je znal v osemdesetih reči: "Česa ne poznaš, znaš in razumeš, tega tudi uporabiti ne moreš"
> > > Očitno se tvoj svet konča tam, da tega niti ne poznaš, za svojo dušo in mir v njen pa si si našel tudi priročen izgovor
> > > >"Borza ima z matematiko in fiziko zelo malo skupnega"
> >
> >
> > Tokrat se strinjava.
>
>
> S čim se strinjata, da je borzna cena napovedljiva ali da ima borza nekaj skupnega z matematiko.
> Ni mi jasno kaj bi imela skupnega s fiziko, razen da lahko pade kot kamen.
Ker je človek v svojem razmišljanju omejen pretežno le na svoje izkušnje in ga drugo niti ne zanima (npr. na borzi nekaj kupiti poceni, ko bo v prihodnosti zrastlo pa prodati), o čemer napiše stavek tudi Arist tu zgoraj, ti bom dal za začetek malce bolj banalen odgovor.
Za denar z borz in drugih finančnih trgov so ljudje pripravljeni storiti karkoli, pa magari izumljati vsakovrstne modele, ki bi jim pomagali na finančnih trgih ustvariti nek donos. Obstaja veliko modelov, kjer je povsem vseeno, kam se giblje trg, ker znajo le-ti v svojih strategijah staviti tudi na drugačne dogodke. Torej, nenapovedljivost cene posamezne delnice v prihodnosti ne preprečuje stave tudi na drugačne dogodke, ki so lahko posledica neke statistične arbitraže oziroma drugačnega pogleda na gibanja finančnih instrumentov. To delajo npr. hedge skladi s pomočjo širokega spektra matematičnih in statističnih metod in procesov znanih iz matematike, statistike pa tudi iz fizike. To delajo arbitražniki, ki izkoriščajo neravnovesja na trgih. To delajo market makerji, ki v vsakem trenutku ponujajo prodajne in nakupne cene hkrati in zagotavljajo likvidnost trga. To dela milijone privat investitorjev, ki jim smer gibanja trgov nič ne pomeni, če so na trgu zavzeli neko market-neutral ali risk-neutral pozicijo in so ob tem stavili na izpolnitev nekega drugega razvoja dogodkov, kot je zgolj dvig cene. Lahko tudi v kombinaciji z izvedenimi in drugimi finančnimi instrumenti (npr. v tem threadu linkan Aristov članek).
Skratka za vsakim udeležencem na trgu se skriva nekakšna strategija, ki ni nujno posledica ugibanja kam bo šla cena posamezne delnice (ali portfelja), ki jo/ ga je kupil. Prepuščena je domišljiji in v večini primerov znanju matematike, statistike, programiranja, data designa in podobno. Na podoben način so se razvile tudi metode UI, ki uporabljajo celo nekatera skupna orodja.
To vse mi je jasno, a zakaj so kljub vsej računski zmožnosti, to relativno majhne živine z nekaj milijardami pod palcem.
Medtem, ko jih imajo najbogatejši (bezos, Warren,musk) po par sto, pa niso ravno quanti.
Kje je kavelj?
Pišem,ker artist pravi da iz 1 dolarja v 40 letih narede 20k.
sporočil: 6.263
[odvisnik]
> [mimoidoci]
> > [odvisnik]
> > > [mimoidoci]
> > > > [1011Arist]
> > > > > [0531Zavar]
> > > > > > [odvisnik]
> > > > > > Tole imaš sicer prav, a amplituda in frekvenca valov sta predvidljiva, valovanje na borzah pa malo manj.
> > > > > > Saj udeleženci neposredno ustvarjajo oboje.
> > > > > >
> > > > > > Tako, da na borzah marsikaj velja in seveda v določenih obdobjih.
> > > > > > Še vedno pa so buffetovi nasveti veliko vredni.
> > > > > > Matematika ziher deluje, deluje pa še marsikaj, kar je izven nje.
> > > > >
> > > > > Se strinjam.
> > > > > Borza ima z matematiko in fiziko zelo malo skupnega, čeprav navzven (za nepoučenega gledalca) morda res deluje kot neko naključno gibanje, ki bi se ga dalo z neko matematično algoritmiko izkoriščat na način da na dolgi rok vedno dobiš. Ampak podobno kot pri ruleti, čeprav sistemi obstajajo, na dolgi rok vedno dobi igralnica.
> > > >
> > > >
> > > > Za tistega, ki misli, da je matematika seštevanje in odštevanje, mogoče še množenje, deljenje in procentni račun, imajo borze res malo skupnega z matematiko.
> > > > A glej ga zlomka v najboljših kvantitativno upravljanih skladih, se uporabljajo dognanja matematike in fizike in taki skladi že dvajset let prekašajo druge tako z visoko donosnostjo, še posebej pa s tveganjem prilagojeno donosnostjo npr. Sharp koeficeint. Tukaj je rezultat enega najboljših:
> > > > >"If you had invested $1 for years in the Medallion Fund in 1988, you would end up with more than $20,000 in 2018 via compounded interest, while investing the same amount on S&P500 would only allow you to get around $20 for the same period."
> > > > Pri podjetju pokojnega Simonsa deluje 300 doktorjev znanosti predvsem iz matematike in fizike!! In glej ga zlomka ta matematika očitno deluje.
> > > > heconomist.ch/2024/0...hnologies/
> > > >
> > > > Moj profesor na elektro faksu je znal v osemdesetih reči: "Česa ne poznaš, znaš in razumeš, tega tudi uporabiti ne moreš"
> > > > Očitno se tvoj svet konča tam, da tega niti ne poznaš, za svojo dušo in mir v njen pa si si našel tudi priročen izgovor
> > > > >"Borza ima z matematiko in fiziko zelo malo skupnega"
> > >
> > >
> > > Tokrat se strinjava.
> >
> >
> > S čim se strinjata, da je borzna cena napovedljiva ali da ima borza nekaj skupnega z matematiko.
> > Ni mi jasno kaj bi imela skupnega s fiziko, razen da lahko pade kot kamen.
>
>
> Ker je človek v svojem razmišljanju omejen pretežno le na svoje izkušnje in ga drugo niti ne zanima (npr. na borzi nekaj kupiti poceni, ko bo v prihodnosti zrastlo pa prodati), o čemer napiše stavek tudi Arist tu zgoraj, ti bom dal za začetek malce bolj banalen odgovor.
>
> Za denar z borz in drugih finančnih trgov so ljudje pripravljeni storiti karkoli, pa magari izumljati vsakovrstne modele, ki bi jim pomagali na finančnih trgih ustvariti nek donos. Obstaja veliko modelov, kjer je povsem vseeno, kam se giblje trg, ker znajo le-ti v svojih strategijah staviti tudi na drugačne dogodke. Torej, nenapovedljivost cene posamezne delnice v prihodnosti ne preprečuje stave tudi na drugačne dogodke, ki so lahko posledica neke statistične arbitraže oziroma drugačnega pogleda na gibanja finančnih instrumentov. To delajo npr. hedge skladi s pomočjo širokega spektra matematičnih in statističnih metod in procesov znanih iz matematike, statistike pa tudi iz fizike. To delajo arbitražniki, ki izkoriščajo neravnovesja na trgih. To delajo market makerji, ki v vsakem trenutku ponujajo prodajne in nakupne cene hkrati in zagotavljajo likvidnost trga. To dela milijone privat investitorjev, ki jim smer gibanja trgov nič ne pomeni, če so na trgu zavzeli neko market-neutral ali risk-neutral pozicijo in so ob tem stavili na izpolnitev nekega drugega razvoja dogodkov, kot je zgolj dvig cene. Lahko tudi v kombinaciji z izvedenimi in drugimi finančnimi instrumenti (npr. v tem threadu linkan Aristov članek).
>
> Skratka za vsakim udeležencem na trgu se skriva nekakšna strategija, ki ni nujno posledica ugibanja kam bo šla cena posamezne delnice (ali portfelja), ki jo/ ga je kupil. Prepuščena je domišljiji in v večini primerov znanju matematike, statistike, programiranja, data designa in podobno. Na podoben način so se razvile tudi metode UI, ki uporabljajo celo nekatera skupna orodja.
To vse mi je jasno, a zakaj so kljub vsej računski zmožnosti, to relativno majhne živine z nekaj milijardami pod palcem.
Medtem, ko jih imajo najbogatejši (bezos, Warren,musk) po par sto, pa niso ravno quanti.
Kje je kavelj?
Pišem,ker artist pravi da iz 1 dolarja v 40 letih narede 20k.
Če bi ti napisal odgovor na vprašanje kje je kavelj, bi bilo to tako preprosto in razumljivo, da bi mi zopet odgovoril "to vse mi je jasno", zato ti tokrat ne bom odgovoril.
sporočil: 2.158
Če te prav razumem, imajo hedge skladi svoje omejitve in kot je
nekdo slikovito rekel, so kot bolhe na psu.
Sicer lepo živijo, nimajo pa neke vrednosti, niti jih ne zanima kam pes gre.
Še eno vprašanje imajo kako vrednost v finančnem sistemu ali je njihova vrednost podobna zgornji primerjavi?
Sicer lepo živijo, nimajo pa neke vrednosti, niti jih ne zanima kam pes gre.
Še eno vprašanje imajo kako vrednost v finančnem sistemu ali je njihova vrednost podobna zgornji primerjavi?
sporočil: 32.588
Zadnja sprememba: najobj 09.04.2025 19:39
[1011Arist]
> [0531Zavar]
> > [odvisnik]
> > Tole imaš sicer prav, a amplituda in frekvenca valov sta predvidljiva, valovanje na borzah pa malo manj.
> > Saj udeleženci neposredno ustvarjajo oboje.
> >
> > Tako, da na borzah marsikaj velja in seveda v določenih obdobjih.
> > Še vedno pa so buffetovi nasveti veliko vredni.
> > Matematika ziher deluje, deluje pa še marsikaj, kar je izven nje.
>
> Se strinjam.
> Borza ima z matematiko in fiziko zelo malo skupnega, čeprav navzven (za nepoučenega gledalca) morda res deluje kot neko naključno gibanje, ki bi se ga dalo z neko matematično algoritmiko izkoriščat na način da na dolgi rok vedno dobiš. Ampak podobno kot pri ruleti, čeprav sistemi obstajajo, na dolgi rok vedno dobi igralnica.
Za tistega, ki misli, da je matematika seštevanje in odštevanje, mogoče še množenje, deljenje in procentni račun, imajo borze res malo skupnega z matematiko.... čuj, sicer je bila "hladna" vojna leta 1988 že zelo hladna in so na "vročo" vojno že vsi pozabili, Trumpa pa sploh še niso poznali, ampak ker se očitno dobro spoznaš na borze in ker mi pred časom niti Matej Rigelnik tega forum.finance.si/?m=...le&replies ni znal pojasnit, bi bil zelo vesel, če bi mi ti pojasnil - za razumevanje mojega vprašanja moraš nujno prebrati vse tri nalimane poste - z bolj preprostimi besedami kot so za mene malo preostri sharp koeficienti ... aja, pa ne mi zdaj razlagat nenavadno (= manipulirano) gibanje tečaja NOK, češ da je nafta včeraj padla, ker tečaj NOK kljub neomejeni količini na Norveškem načrpane nafte in plina pada že več kot 10 let ...
A glej ga zlomka v najboljših kvantitativno upravljanih skladih, se uporabljajo dognanja matematike in fizike in taki skladi že dvajset let prekašajo druge tako z visoko donosnostjo, še posebej pa s tveganjem prilagojeno donosnostjo npr. Sharp koeficeint. Tukaj je rezultat enega najboljših:
>"If you had invested $1 for years in the Medallion Fund in 1988, you would end up with more than $20,000 in 2018 via compounded interest, while investing the same amount on S&P500 would only allow you to get around $20 for the same period."
Pri podjetju pokojnega Simonsa deluje 300 doktorjev znanosti predvsem iz matematike in fizike!! In glej ga zlomka ta matematika očitno deluje.
heconomist.ch/2024/0...hnologies/
Moj profesor na elektro faksu je znal v osemdesetih reči: "Česa ne poznaš, znaš in razumeš, tega tudi uporabiti ne moreš"
Očitno se tvoj svet konča tam, da tega niti ne poznaš, za svojo dušo in mir v njen pa si si našel tudi priročen izgovor
>"Borza ima z matematiko in fiziko zelo malo skupnega"
P.S.: malo sem žleht, ampak just couldn't resist, jebiga ...
sporočil: 1.962
[1011Arist]Lepo če verjameš v pravljice, but I smell a fish here :)
> [0531Zavar]
> > [odvisnik]
> > Tole imaš sicer prav, a amplituda in frekvenca valov sta predvidljiva, valovanje na borzah pa malo manj.
> > Saj udeleženci neposredno ustvarjajo oboje.
> >
> > Tako, da na borzah marsikaj velja in seveda v določenih obdobjih.
> > Še vedno pa so buffetovi nasveti veliko vredni.
> > Matematika ziher deluje, deluje pa še marsikaj, kar je izven nje.
>
> Se strinjam.
> Borza ima z matematiko in fiziko zelo malo skupnega, čeprav navzven (za nepoučenega gledalca) morda res deluje kot neko naključno gibanje, ki bi se ga dalo z neko matematično algoritmiko izkoriščat na način da na dolgi rok vedno dobiš. Ampak podobno kot pri ruleti, čeprav sistemi obstajajo, na dolgi rok vedno dobi igralnica.
Za tistega, ki misli, da je matematika seštevanje in odštevanje, mogoče še množenje, deljenje in procentni račun, imajo borze res malo skupnega z matematiko.
A glej ga zlomka v najboljših kvantitativno upravljanih skladih, se uporabljajo dognanja matematike in fizike in taki skladi že dvajset let prekašajo druge tako z visoko donosnostjo, še posebej pa s tveganjem prilagojeno donosnostjo npr. Sharp koeficeint. Tukaj je rezultat enega najboljših:
>"If you had invested $1 for years in the Medallion Fund in 1988, you would end up with more than $20,000 in 2018 via compounded interest, while investing the same amount on S&P500 would only allow you to get around $20 for the same period."
Pri podjetju pokojnega Simonsa deluje 300 doktorjev znanosti predvsem iz matematike in fizike!! In glej ga zlomka ta matematika očitno deluje.
heconomist.ch/2024/0...hnologies/
Moj profesor na elektro faksu je znal v osemdesetih reči: "Česa ne poznaš, znaš in razumeš, tega tudi uporabiti ne moreš"
Očitno se tvoj svet konča tam, da tega niti ne poznaš, za svojo dušo in mir v njen pa si si našel tudi priročen izgovor
>"Borza ima z matematiko in fiziko zelo malo skupnega"
Malo sem poguglal..., zaprt sklad za javnost (samo za posvečene vlagatelje), ne kotira, ne razkriva vlagateljske strategije, vse zelo skrivnostno.. Trenutno na svetu deluje več kot 1.000 podobnih kvantnih hedge skladov, ki tehnično delujejo po podobnih načelih, vendar so komaj kaj boljši od borznega indeksa S&P (najboljši ga prekašajo za največ 5-10%).
Enostavno je zgodba slišati prelepa, da bi bila lahko resnična. Tak zaprti sklad je težko resnično ocenit, ker ne veš kaj je v resnici zadaj (dopuščam možnost da so legit, ni pa nujno).
V zgodovini jih je bilo kar nekaj, za katere se je izkazalo da so bili nazadnje polom, recimo tale zgodba:
en.wikipedia.org/wik...ius_Failed
Dnevno trgovanje (katerega bojda uporablja Medallion) je namreč sila draga strategija, namreč visoki transakcijski stroški in davki požrejo dobiček, razen če gospod ni utajeval davkov (and guess what - utajeval jih je :)
en.wikipedia.org/wik...Jim_Simons
Ob tem da je nekoč delal za NSA, bogato financiral politiko itd...
Je pa imel še tri sklade, ki sploh niti približno niso tako uspešni (ne trdim da pretakajo sredstva med skladu, je pa kljub temu zanimivo :)..
Po neki oceni ima Medallion zgolj 50,75% uspešnih transakcij, kar pomeni komaj kaj več od random funkcije.
(in ravno v tem je bojda keč, tistih 0,75% več od loterije mu prinese sanjske donose, če temu verjameš seveda)
www.youtube.com/watc...6flAluxjkY
Ob tem sem se spomnil enega profesorja na FMF, ki je v šali dajal, da bi ukinil študij meteorologije, saj je vendar statistično znano, da bo vreme jutri v 50% primerov enako kot danes.
In prav je imel, ampak keč je v tistih tadrugih 50%... ;)
sporočil: 2.158
Kakorkoli tip je kar nekaj denarja doniral in to je vse kar
šteje.
Ajde mogoče, bi ga lahko več, če je njegov o premoženje vredno 30 miljard.
Ajde mogoče, bi ga lahko več, če je njegov o premoženje vredno 30 miljard.
sporočil: 292
Zelo žalostno je brati interpretacijo long term investor (hold)
strategije, ki naj bi se izognila dnevnemu šumu, volatilnosti trgov
na podlagi novic, ipd., kot sprejemljiv nadomestek nepredvidljivemu
vplivu zmanjšanja profitov in same prodaje, ki bi ga povzročile
takšne carine.
Deluje mi, da in Maks in Thomas ne razumeta razlike in torej ne razumeta vpliva carin (za razliko od dnevnih novic in špekulacij, ki so normalni del konkurenčnega okolja).
Deluje mi, da in Maks in Thomas ne razumeta razlike in torej ne razumeta vpliva carin (za razliko od dnevnih novic in špekulacij, ki so normalni del konkurenčnega okolja).
sporočil: 2.158
Tamle omenjate mungerja. On je bil del Berkshira in ti so prodajali
zadnje leto ali dve.
Tako da padanje zna bit boleče.
Thomas pa tudi ni dolgo na trgu, kakih dvajset let če se prav spomnim.
In v tem času je bolj ko ne raslo.
Sam povem.
Play death je ziher v redu strategija, sam lahko, da boš tam moral ostati dolgo.
Pa mislim,da bi se moral Maks bolj potrudit z iskanjem delnic in razmišljat o kakih obveznicah, valutnih tveganjih ipd.
Za začetek Warren je kupoval japonsko, jen je trenutno poceni, so blizu Kitajske in imajo pridne,spodobne ljudi.
Spodobnost,častnost bo lahko spet pridobila na pomenu, če gre svet na zahodu prek deladence v maloro.
Tudi ostala Azija bi znala bit zanimiva, je pa potrebno malo več truda.
A bo mogoče tudi kaka naročnina več zato:).
Ker tole kar se greste sedaj je bolj sledenje toku mainstreama in ta je v krizah lahko zelo tepen.
Tako da padanje zna bit boleče.
Thomas pa tudi ni dolgo na trgu, kakih dvajset let če se prav spomnim.
In v tem času je bolj ko ne raslo.
Sam povem.
Play death je ziher v redu strategija, sam lahko, da boš tam moral ostati dolgo.
Pa mislim,da bi se moral Maks bolj potrudit z iskanjem delnic in razmišljat o kakih obveznicah, valutnih tveganjih ipd.
Za začetek Warren je kupoval japonsko, jen je trenutno poceni, so blizu Kitajske in imajo pridne,spodobne ljudi.
Spodobnost,častnost bo lahko spet pridobila na pomenu, če gre svet na zahodu prek deladence v maloro.
Tudi ostala Azija bi znala bit zanimiva, je pa potrebno malo več truda.
A bo mogoče tudi kaka naročnina več zato:).
Ker tole kar se greste sedaj je bolj sledenje toku mainstreama in ta je v krizah lahko zelo tepen.
sporočil: 6.263
[0531Zavar]
> [1011Arist]
> > [0531Zavar]
> > > [odvisnik]
> > > Tole imaš sicer prav, a amplituda in frekvenca valov sta predvidljiva, valovanje na borzah pa malo manj.
> > > Saj udeleženci neposredno ustvarjajo oboje.
> > >
> > > Tako, da na borzah marsikaj velja in seveda v določenih obdobjih.
> > > Še vedno pa so buffetovi nasveti veliko vredni.
> > > Matematika ziher deluje, deluje pa še marsikaj, kar je izven nje.
> >
> > Se strinjam.
> > Borza ima z matematiko in fiziko zelo malo skupnega, čeprav navzven (za nepoučenega gledalca) morda res deluje kot neko naključno gibanje, ki bi se ga dalo z neko matematično algoritmiko izkoriščat na način da na dolgi rok vedno dobiš. Ampak podobno kot pri ruleti, čeprav sistemi obstajajo, na dolgi rok vedno dobi igralnica.
>
>
> Za tistega, ki misli, da je matematika seštevanje in odštevanje, mogoče še množenje, deljenje in procentni račun, imajo borze res malo skupnega z matematiko.
> A glej ga zlomka v najboljših kvantitativno upravljanih skladih, se uporabljajo dognanja matematike in fizike in taki skladi že dvajset let prekašajo druge tako z visoko donosnostjo, še posebej pa s tveganjem prilagojeno donosnostjo npr. Sharp koeficeint. Tukaj je rezultat enega najboljših:
> >"If you had invested $1 for years in the Medallion Fund in 1988, you would end up with more than $20,000 in 2018 via compounded interest, while investing the same amount on S&P500 would only allow you to get around $20 for the same period."
> Pri podjetju pokojnega Simonsa deluje 300 doktorjev znanosti predvsem iz matematike in fizike!! In glej ga zlomka ta matematika očitno deluje.
> heconomist.ch/2024/0...hnologies/
>
> Moj profesor na elektro faksu je znal v osemdesetih reči: "Česa ne poznaš, znaš in razumeš, tega tudi uporabiti ne moreš"
> Očitno se tvoj svet konča tam, da tega niti ne poznaš, za svojo dušo in mir v njen pa si si našel tudi priročen izgovor
> >"Borza ima z matematiko in fiziko zelo malo skupnega"
Lepo če verjameš v pravljice, but I smell a fish here :)
Malo sem poguglal..., zaprt sklad za javnost (samo za posvečene vlagatelje), ne kotira, ne razkriva vlagateljske strategije, vse zelo skrivnostno.. Trenutno na svetu deluje več kot 1.000 podobnih kvantnih hedge skladov, ki tehnično delujejo po podobnih načelih, vendar so komaj kaj boljši od borznega indeksa S&P (najboljši ga prekašajo za največ 5-10%).
Enostavno je zgodba slišati prelepa, da bi bila lahko resnična. Tak zaprti sklad je težko resnično ocenit, ker ne veš kaj je v resnici zadaj (dopuščam možnost da so legit, ni pa nujno).
V zgodovini jih je bilo kar nekaj, za katere se je izkazalo da so bili nazadnje polom, recimo tale zgodba:
en.wikipedia.org/wik...ius_Failed
Dnevno trgovanje (katerega bojda uporablja Medallion) je namreč sila draga strategija, namreč visoki transakcijski stroški in davki požrejo dobiček, razen če gospod ni utajeval davkov (and guess what - utajeval jih je :)
en.wikipedia.org/wik...Jim_Simons
Ob tem da je nekoč delal za NSA, bogato financiral politiko itd...
Je pa imel še tri sklade, ki sploh niti približno niso tako uspešni (ne trdim da pretakajo sredstva med skladu, je pa kljub temu zanimivo :)..
Po neki oceni ima Medallion zgolj 50,75% uspešnih transakcij, kar pomeni komaj kaj več od random funkcije.
(in ravno v tem je bojda keč, tistih 0,75% več od loterije mu prinese sanjske donose, če temu verjameš seveda)
www.youtube.com/watc...6flAluxjkY
Ob tem sem se spomnil enega profesorja na FMF, ki je v šali dajal, da bi ukinil študij meteorologije, saj je vendar statistično znano, da bo vreme jutri v 50% primerov enako kot danes.
In prav je imel, ampak keč je v tistih tadrugih 50%... ;)
Si ti hodil na FMF?
sporočil: 2.158
Zadnja sprememba: odvisnik 10.04.2025 18:33
Kaka misel na rastoče om na ameriške drzavne obveznice mogoče?
sporočil: 1.962
[mimoidoci]Jaz ne, ampak moja boljša polovica :)
> [0531Zavar]
> > [1011Arist]
> > > [0531Zavar]
> > > > [odvisnik]
> > > > Tole imaš sicer prav, a amplituda in frekvenca valov sta predvidljiva, valovanje na borzah pa malo manj.
> > > > Saj udeleženci neposredno ustvarjajo oboje.
> > > >
> > > > Tako, da na borzah marsikaj velja in seveda v določenih obdobjih.
> > > > Še vedno pa so buffetovi nasveti veliko vredni.
> > > > Matematika ziher deluje, deluje pa še marsikaj, kar je izven nje.
> > >
> > > Se strinjam.
> > > Borza ima z matematiko in fiziko zelo malo skupnega, čeprav navzven (za nepoučenega gledalca) morda res deluje kot neko naključno gibanje, ki bi se ga dalo z neko matematično algoritmiko izkoriščat na način da na dolgi rok vedno dobiš. Ampak podobno kot pri ruleti, čeprav sistemi obstajajo, na dolgi rok vedno dobi igralnica.
> >
> >
> > Za tistega, ki misli, da je matematika seštevanje in odštevanje, mogoče še množenje, deljenje in procentni račun, imajo borze res malo skupnega z matematiko.
> > A glej ga zlomka v najboljših kvantitativno upravljanih skladih, se uporabljajo dognanja matematike in fizike in taki skladi že dvajset let prekašajo druge tako z visoko donosnostjo, še posebej pa s tveganjem prilagojeno donosnostjo npr. Sharp koeficeint. Tukaj je rezultat enega najboljših:
> > >"If you had invested $1 for years in the Medallion Fund in 1988, you would end up with more than $20,000 in 2018 via compounded interest, while investing the same amount on S&P500 would only allow you to get around $20 for the same period."
> > Pri podjetju pokojnega Simonsa deluje 300 doktorjev znanosti predvsem iz matematike in fizike!! In glej ga zlomka ta matematika očitno deluje.
> > heconomist.ch/2024/0...hnologies/
> >
> > Moj profesor na elektro faksu je znal v osemdesetih reči: "Česa ne poznaš, znaš in razumeš, tega tudi uporabiti ne moreš"
> > Očitno se tvoj svet konča tam, da tega niti ne poznaš, za svojo dušo in mir v njen pa si si našel tudi priročen izgovor
> > >"Borza ima z matematiko in fiziko zelo malo skupnega"
>
> Lepo če verjameš v pravljice, but I smell a fish here :)
>
> Malo sem poguglal..., zaprt sklad za javnost (samo za posvečene vlagatelje), ne kotira, ne razkriva vlagateljske strategije, vse zelo skrivnostno.. Trenutno na svetu deluje več kot 1.000 podobnih kvantnih hedge skladov, ki tehnično delujejo po podobnih načelih, vendar so komaj kaj boljši od borznega indeksa S&P (najboljši ga prekašajo za največ 5-10%).
>
> Enostavno je zgodba slišati prelepa, da bi bila lahko resnična. Tak zaprti sklad je težko resnično ocenit, ker ne veš kaj je v resnici zadaj (dopuščam možnost da so legit, ni pa nujno).
>
> V zgodovini jih je bilo kar nekaj, za katere se je izkazalo da so bili nazadnje polom, recimo tale zgodba:
> en.wikipedia.org/wik...ius_Failed
>
> Dnevno trgovanje (katerega bojda uporablja Medallion) je namreč sila draga strategija, namreč visoki transakcijski stroški in davki požrejo dobiček, razen če gospod ni utajeval davkov (and guess what - utajeval jih je :)
> en.wikipedia.org/wik...Jim_Simons
> Ob tem da je nekoč delal za NSA, bogato financiral politiko itd...
>
> Je pa imel še tri sklade, ki sploh niti približno niso tako uspešni (ne trdim da pretakajo sredstva med skladu, je pa kljub temu zanimivo :)..
>
> Po neki oceni ima Medallion zgolj 50,75% uspešnih transakcij, kar pomeni komaj kaj več od random funkcije.
> (in ravno v tem je bojda keč, tistih 0,75% več od loterije mu prinese sanjske donose, če temu verjameš seveda)
> www.youtube.com/watc...6flAluxjkY
>
> Ob tem sem se spomnil enega profesorja na FMF, ki je v šali dajal, da bi ukinil študij meteorologije, saj je vendar statistično znano, da bo vreme jutri v 50% primerov enako kot danes.
>
> In prav je imel, ampak keč je v tistih tadrugih 50%... ;)
Si ti hodil na FMF?
sporočil: 6.263
[0531Zavar]
> [mimoidoci]
> > [0531Zavar]
> > > [1011Arist]
> > > > [0531Zavar]
> > > > > [odvisnik]
> > > > > Tole imaš sicer prav, a amplituda in frekvenca valov sta predvidljiva, valovanje na borzah pa malo manj.
> > > > > Saj udeleženci neposredno ustvarjajo oboje.
> > > > >
> > > > > Tako, da na borzah marsikaj velja in seveda v določenih obdobjih.
> > > > > Še vedno pa so buffetovi nasveti veliko vredni.
> > > > > Matematika ziher deluje, deluje pa še marsikaj, kar je izven nje.
> > > >
> > > > Se strinjam.
> > > > Borza ima z matematiko in fiziko zelo malo skupnega, čeprav navzven (za nepoučenega gledalca) morda res deluje kot neko naključno gibanje, ki bi se ga dalo z neko matematično algoritmiko izkoriščat na način da na dolgi rok vedno dobiš. Ampak podobno kot pri ruleti, čeprav sistemi obstajajo, na dolgi rok vedno dobi igralnica.
> > >
> > >
> > > Za tistega, ki misli, da je matematika seštevanje in odštevanje, mogoče še množenje, deljenje in procentni račun, imajo borze res malo skupnega z matematiko.
> > > A glej ga zlomka v najboljših kvantitativno upravljanih skladih, se uporabljajo dognanja matematike in fizike in taki skladi že dvajset let prekašajo druge tako z visoko donosnostjo, še posebej pa s tveganjem prilagojeno donosnostjo npr. Sharp koeficeint. Tukaj je rezultat enega najboljših:
> > > >"If you had invested $1 for years in the Medallion Fund in 1988, you would end up with more than $20,000 in 2018 via compounded interest, while investing the same amount on S&P500 would only allow you to get around $20 for the same period."
> > > Pri podjetju pokojnega Simonsa deluje 300 doktorjev znanosti predvsem iz matematike in fizike!! In glej ga zlomka ta matematika očitno deluje.
> > > heconomist.ch/2024/0...hnologies/
> > >
> > > Moj profesor na elektro faksu je znal v osemdesetih reči: "Česa ne poznaš, znaš in razumeš, tega tudi uporabiti ne moreš"
> > > Očitno se tvoj svet konča tam, da tega niti ne poznaš, za svojo dušo in mir v njen pa si si našel tudi priročen izgovor
> > > >"Borza ima z matematiko in fiziko zelo malo skupnega"
> >
> > Lepo če verjameš v pravljice, but I smell a fish here :)
> >
> > Malo sem poguglal..., zaprt sklad za javnost (samo za posvečene vlagatelje), ne kotira, ne razkriva vlagateljske strategije, vse zelo skrivnostno.. Trenutno na svetu deluje več kot 1.000 podobnih kvantnih hedge skladov, ki tehnično delujejo po podobnih načelih, vendar so komaj kaj boljši od borznega indeksa S&P (najboljši ga prekašajo za največ 5-10%).
> >
> > Enostavno je zgodba slišati prelepa, da bi bila lahko resnična. Tak zaprti sklad je težko resnično ocenit, ker ne veš kaj je v resnici zadaj (dopuščam možnost da so legit, ni pa nujno).
> >
> > V zgodovini jih je bilo kar nekaj, za katere se je izkazalo da so bili nazadnje polom, recimo tale zgodba:
> > en.wikipedia.org/wik...ius_Failed
> >
> > Dnevno trgovanje (katerega bojda uporablja Medallion) je namreč sila draga strategija, namreč visoki transakcijski stroški in davki požrejo dobiček, razen če gospod ni utajeval davkov (and guess what - utajeval jih je :)
> > en.wikipedia.org/wik...Jim_Simons
> > Ob tem da je nekoč delal za NSA, bogato financiral politiko itd...
> >
> > Je pa imel še tri sklade, ki sploh niti približno niso tako uspešni (ne trdim da pretakajo sredstva med skladu, je pa kljub temu zanimivo :)..
> >
> > Po neki oceni ima Medallion zgolj 50,75% uspešnih transakcij, kar pomeni komaj kaj več od random funkcije.
> > (in ravno v tem je bojda keč, tistih 0,75% več od loterije mu prinese sanjske donose, če temu verjameš seveda)
> > www.youtube.com/watc...6flAluxjkY
> >
> > Ob tem sem se spomnil enega profesorja na FMF, ki je v šali dajal, da bi ukinil študij meteorologije, saj je vendar statistično znano, da bo vreme jutri v 50% primerov enako kot danes.
> >
> > In prav je imel, ampak keč je v tistih tadrugih 50%... ;)
>
>
>
> Si ti hodil na FMF?
Jaz ne, ampak moja boljša polovica :)
Potem pa njo vprašaj sledeče:
Ali si lahko z zgolj 50,75% uspešnih transakcij zmagovalec?
in
Ali si lahko z 90% uspešnih transakcij luzer?
sporočil: 1.962
[mimoidoci]To vprašaj tistega mojstra, katerega video sem prilepil zgoraj.
> [0531Zavar]
> > [mimoidoci]
> > > [0531Zavar]
> > > > [1011Arist]
> > > > > [0531Zavar]
> > > > > > [odvisnik]
> > > > > > Tole imaš sicer prav, a amplituda in frekvenca valov sta predvidljiva, valovanje na borzah pa malo manj.
> > > > > > Saj udeleženci neposredno ustvarjajo oboje.
> > > > > >
> > > > > > Tako, da na borzah marsikaj velja in seveda v določenih obdobjih.
> > > > > > Še vedno pa so buffetovi nasveti veliko vredni.
> > > > > > Matematika ziher deluje, deluje pa še marsikaj, kar je izven nje.
> > > > >
> > > > > Se strinjam.
> > > > > Borza ima z matematiko in fiziko zelo malo skupnega, čeprav navzven (za nepoučenega gledalca) morda res deluje kot neko naključno gibanje, ki bi se ga dalo z neko matematično algoritmiko izkoriščat na način da na dolgi rok vedno dobiš. Ampak podobno kot pri ruleti, čeprav sistemi obstajajo, na dolgi rok vedno dobi igralnica.
> > > >
> > > >
> > > > Za tistega, ki misli, da je matematika seštevanje in odštevanje, mogoče še množenje, deljenje in procentni račun, imajo borze res malo skupnega z matematiko.
> > > > A glej ga zlomka v najboljših kvantitativno upravljanih skladih, se uporabljajo dognanja matematike in fizike in taki skladi že dvajset let prekašajo druge tako z visoko donosnostjo, še posebej pa s tveganjem prilagojeno donosnostjo npr. Sharp koeficeint. Tukaj je rezultat enega najboljših:
> > > > >"If you had invested $1 for years in the Medallion Fund in 1988, you would end up with more than $20,000 in 2018 via compounded interest, while investing the same amount on S&P500 would only allow you to get around $20 for the same period."
> > > > Pri podjetju pokojnega Simonsa deluje 300 doktorjev znanosti predvsem iz matematike in fizike!! In glej ga zlomka ta matematika očitno deluje.
> > > > heconomist.ch/2024/0...hnologies/
> > > >
> > > > Moj profesor na elektro faksu je znal v osemdesetih reči: "Česa ne poznaš, znaš in razumeš, tega tudi uporabiti ne moreš"
> > > > Očitno se tvoj svet konča tam, da tega niti ne poznaš, za svojo dušo in mir v njen pa si si našel tudi priročen izgovor
> > > > >"Borza ima z matematiko in fiziko zelo malo skupnega"
> > >
> > > Lepo če verjameš v pravljice, but I smell a fish here :)
> > >
> > > Malo sem poguglal..., zaprt sklad za javnost (samo za posvečene vlagatelje), ne kotira, ne razkriva vlagateljske strategije, vse zelo skrivnostno.. Trenutno na svetu deluje več kot 1.000 podobnih kvantnih hedge skladov, ki tehnično delujejo po podobnih načelih, vendar so komaj kaj boljši od borznega indeksa S&P (najboljši ga prekašajo za največ 5-10%).
> > >
> > > Enostavno je zgodba slišati prelepa, da bi bila lahko resnična. Tak zaprti sklad je težko resnično ocenit, ker ne veš kaj je v resnici zadaj (dopuščam možnost da so legit, ni pa nujno).
> > >
> > > V zgodovini jih je bilo kar nekaj, za katere se je izkazalo da so bili nazadnje polom, recimo tale zgodba:
> > > en.wikipedia.org/wik...ius_Failed
> > >
> > > Dnevno trgovanje (katerega bojda uporablja Medallion) je namreč sila draga strategija, namreč visoki transakcijski stroški in davki požrejo dobiček, razen če gospod ni utajeval davkov (and guess what - utajeval jih je :)
> > > en.wikipedia.org/wik...Jim_Simons
> > > Ob tem da je nekoč delal za NSA, bogato financiral politiko itd...
> > >
> > > Je pa imel še tri sklade, ki sploh niti približno niso tako uspešni (ne trdim da pretakajo sredstva med skladu, je pa kljub temu zanimivo :)..
> > >
> > > Po neki oceni ima Medallion zgolj 50,75% uspešnih transakcij, kar pomeni komaj kaj več od random funkcije.
> > > (in ravno v tem je bojda keč, tistih 0,75% več od loterije mu prinese sanjske donose, če temu verjameš seveda)
> > > www.youtube.com/watc...6flAluxjkY
> > >
> > > Ob tem sem se spomnil enega profesorja na FMF, ki je v šali dajal, da bi ukinil študij meteorologije, saj je vendar statistično znano, da bo vreme jutri v 50% primerov enako kot danes.
> > >
> > > In prav je imel, ampak keč je v tistih tadrugih 50%... ;)
> >
> >
> >
> > Si ti hodil na FMF?
>
> Jaz ne, ampak moja boljša polovica :)
Potem pa njo vprašaj sledeče:
Ali si lahko z zgolj 50,75% uspešnih transakcij zmagovalec?
in
Ali si lahko z 90% uspešnih transakcij luzer?
Je pa cela zadeva malo na trhlih nogah, če mene vprašaš...
Strani: 1