Kaj se je zgodilo z vašimi napovedmi o podražitvah?

Mislim da so skapirali da nebi bilo dobro, če bi bila prva vidna pteza vlade podražitve :))
super!

Vzdržnost avtocestnega sistema bi omogočil dvig trošarin na motorna goriva. Tisti, ki se veliko vozi, oziroma tisti, ki ima potratno vozilo (npr. džip, SUV ipd.), bo plačal več, kar je pravično.

Hrvati imajo samo letne vinjete, čeprav večina tujih uporabnikov rabi samo teden ali dva.
Za približno 3m dolg čoln stane približno 40 evrov.

če bi imeli samo avtoceste, tko pa... ;)

Ker večina novinarjev ni sposobna iz Darsovega letnega poročila izračunati količine pobranih cestnin od osebnih vozil, sem se sam lotil primerjave kalasičnega in vinjetnega pobiranja cestnin. V slovenskih medijih lahko preberete podatke da so leta 2006 s cestninami pobrali 157milEUR, leta 2007 pa 180milEUR. Skoraj nihče od novinarjev, pa ni opazil, da ta znesek predstavlja pobrano cestnino od osebnih in tovornih vozil. Če želimo primerjati oba načina pobiranja cestnine moramo pogledati koliko cestnine je bilo zaračunane samo osebnim vozilom, saj vinjete veljajo samo za osebna vozila. Osebna vozila spadajo v cestninske razrede R1,R2 in ABC. Če bi slovenski novinarji pogledali Darsovo letno poročilo za leto 2007 (to je javno dostopno na Darsovi spletni strani www.dars.si/?id=70007 in ima na str. 23 tabelo pobranih cestnin glade na cestninske razrede), bi videli, da je Dars od osebnih vozil v letu 2007 pobral 101,756milEUR.

Pa poglejmo še kaj nam prinese dosedanji vinjetni režim. Dars pričakuje v letošnjem letu prodajo 2,3 milijona vinjet. Od tega 800.000 Slovencem in 1.500.000 tujcem. Letos to znese 80,5 mil.EUR. Če bi bilo v prvi polovici leta ravno toliko turistov kot v drugi polovici in predpostavimo da se Slovencem bolj splača kupiti letne, tujcem pa polletne vinjete, bi z vinjetami iztržili 800.000*55+3.000.000*35=149milEUR. Ker je glavnina turistične sezone v drugi polovici leta (julij, avgust) se v drugi polovici leta proda bistveno več vinjet turistom kot v prvi polovici leta. V najboljšem primeru lahko v prvem polletju pričakujem 1/4 turistov iz glavne sezone, zato bomo z vinjetami iztržili 800.000*55+1,25*1.500.000*35=109,625milEUR.
Če smo nekoliko bolj previdni glede števila izven sezonskih turistov in predpostavimo, da jih bo samo 1/10 potem vidimo, da bomo iztržili 800.000*55+1,1*1.500.000*35=101,75milEUR.
Tako je ministru Žerjavu potrebno priznati, da vinjete niso bile predvolilno darilo, ker ne zmanjšujejo količine pobranih cestnin od voznikov osebnih vozil, mu pa lahko očitamo, da so diskriminatorne do občasnih uporabnikov avtocest.

Še bolj pa lahko očitamo njemu in skoraj vsem ostalim strokovnjakom, ki se oglašajo v zvezi z vinetami in satelitskim cestninjenjem, da se obnašajo, kot da sta to edini obliki pobiranja cestnine, kot da ne bi pri nas že dolgo in uspešno deloval sistem ABC. Če bi uvedli obvezno uporabo ABC kartic, bi bila hitrost čez cestninske postaje ravno tako 40 km/h kot je z vinjeto, torej bi imel obvezen ABC enako pretočnost skozi cestninske postaje kot vinjete. Problem ABC-ja so odseki z odprtim cestninskim sistemom, ki so nepravični, saj nekateri ne plačujejo nič nekateri pa preveč. To slabost bi lahko odpravili z uvedbo zaprtega cestninskega sistema. Z obveznim ABC bi bila uvedba zaprtega cestninskega sistema cenejša, kot pri gotovinskem pobiranju cestnine, saj je pobiranje cestnine z ABC dopušča možnost enega vstopnega in izstopnega mesta brez cestninske postaje, saj je jasno, da so vsi ki jim je sistem ni zabeležil vstop brez izstopa ali izstop brez vstopa v avtocestno omrežje vstopil oz. izstopili na mestu kjer ni cestninske postaje, zato je dolžina njihove poti enoznačno določena. Ker je gostota prometa v Ljubljani največja in je tu tudi največ vstopov in izstopov iz avtocestnega sistema, bi bilo logično, da je Ljubljana mesto brez cestninskih postaj. Glede na visoke stroške uvedbe satelitskega cestninjenja (150milEUR), bi kot davkoplačevalec vsekakor rad videl primerjavo med ceno vzpostavitve zaprtega ABC sistema na vseh avtocestnih krakih in vzpostavitvijo satelitskega cestninjenja. Pri tej primerjavi bi bilo potrebno upoštevati tudi stroške, ki jih ima uporabnik satelitskega cestninjenja z nakupom drage GPS naprave.

Pri satelitskem cestninjenju je težava tudi v tem kako pobirati cestnino od tujcev, ki bodo šele deset ali še več let za nami uvedli satelitsko cestninjenje. Ker je ABC kartica neprimerno cenejša od naprave za satelitsko cestninjenje, ne bi bil noben problem, če bi od tujcev zahtevali kavcijo za uporabo ABC kartice v višini njene vrednosti. Edino kar bi bilo potrebno spremeniti pri ABC kartici namenjeni tujcem je način pritrditve. Od tujcev na moremo pričakovati, da bodo imeli na steklu za večno nalepljen nosilec za našo ABC kartico, zato bi jim morali ponuditi kartice, ki bi jih lahko z zatezno vrvico pritrdili na notranje vzratno ogledalo ali pa z vakumskim čepom začasno pritrdili na vetrobransko steklo. Tudi za motoriste bi lahko uvedli ABC kartice, če bi imele vodotesno ohišje in elastični trak za pritrditev na roko. Skratka zaprt ABC cestninski sistem lahko opravlja enako funkcijo, kot satelitski sistem in nima slabše pretočnosti od vinjet, zato si davkoplačevalci zaslužimo, da naši ljubljeni voditelji preden se odločijo za nek sistem cestninjenja pretehtajo tudi to možnost.

kekez je napisal(a):
Hrvati imajo samo letne vinjete, čeprav večina tujih uporabnikov rabi samo teden ali dva. Za približno 3m dolg čoln stane približno 40 evrov.

 
Hrvati imajo predvsem mentalni problem s svojim egom. To kar si napisal je lep primer, drug primer je pa ta, da te pride enkratna povratna cestnina za osebni avto na relaciji Zagreb-Šibenik toliko kot polletna vinjeta pri nas (35 EUR).

KEKEZ

odllična pointa

Heretik je napisal(a):
Ker večina novinarjev ni sposobna iz Darsovega letnega poročila izračunati količine pobranih cestnin od osebnih vozil, sem se sam lotil primerjave kalasičnega in vinjetnega pobiranja cestnin. V slovenskih medijih lahko preberete podatke da so leta 2006 s cestninami pobrali 157milEUR, leta 2007 pa 180milEUR. Skoraj nihče od novinarjev, pa ni opazil, da ta znesek predstavlja pobrano cestnino od osebnih in tovornih vozil. Če želimo primerjati oba načina pobiranja cestnine moramo pogledati koliko cestnine je bilo zaračunane samo osebnim vozilom, saj vinjete veljajo samo za osebna vozila. Osebna vozila spadajo v cestninske razrede R1,R2 in ABC. Če bi slovenski novinarji pogledali Darsovo letno poročilo za leto 2007 (to je javno dostopno na Darsovi spletni strani www.dars.si/?id=70007 in ima na str. 23 tabelo pobranih cestnin glade na cestninske razrede), bi videli, da je Dars od osebnih vozil v letu 2007 pobral 101,756milEUR. Pa poglejmo še kaj nam prinese dosedanji vinjetni režim. Dars pričakuje v letošnjem letu prodajo 2,3 milijona vinjet. Od tega 800.000 Slovencem in 1.500.000 tujcem. Letos to znese 80,5 mil.EUR. Če bi bilo v prvi polovici leta ravno toliko turistov kot v drugi polovici in predpostavimo da se Slovencem bolj splača kupiti letne, tujcem pa polletne vinjete, bi z vinjetami iztržili 800.000*55+3.000.000*35=149milEUR. Ker je glavnina turistične sezone v drugi polovici leta (julij, avgust) se v drugi polovici leta proda bistveno več vinjet turistom kot v prvi polovici leta. V najboljšem primeru lahko v prvem polletju pričakujem 1/4 turistov iz glavne sezone, zato bomo z vinjetami iztržili 800.000*55+1,25*1.500.000*35=109,625milEUR. Če smo nekoliko bolj previdni glede števila izven sezonskih turistov in predpostavimo, da jih bo samo 1/10 potem vidimo, da bomo iztržili 800.000*55+1,1*1.500.000*35=101,75milEUR. Tako je ministru Žerjavu potrebno priznati, da vinjete niso bile predvolilno darilo, ker ne zmanjšujejo količine pobranih cestnin od voznikov osebnih vozil, mu pa lahko očitamo, da so diskriminatorne do občasnih uporabnikov avtocest. Še bolj pa lahko očitamo njemu in skoraj vsem ostalim strokovnjakom, ki se oglašajo v zvezi z vinetami in satelitskim cestninjenjem, da se obnašajo, kot da sta to edini obliki pobiranja cestnine, kot da ne bi pri nas že dolgo in uspešno deloval sistem ABC. Če bi uvedli obvezno uporabo ABC kartic, bi bila hitrost čez cestninske postaje ravno tako 40 km/h kot je z vinjeto, torej bi imel obvezen ABC enako pretočnost skozi cestninske postaje kot vinjete. Problem ABC-ja so odseki z odprtim cestninskim sistemom, ki so nepravični, saj nekateri ne plačujejo nič nekateri pa preveč. To slabost bi lahko odpravili z uvedbo zaprtega cestninskega sistema. Z obveznim ABC bi bila uvedba zaprtega cestninskega sistema cenejša, kot pri gotovinskem pobiranju cestnine, saj je pobiranje cestnine z ABC dopušča možnost enega vstopnega in izstopnega mesta brez cestninske postaje, saj je jasno, da so vsi ki jim je sistem ni zabeležil vstop brez izstopa ali izstop brez vstopa v avtocestno omrežje vstopil oz. izstopili na mestu kjer ni cestninske postaje, zato je dolžina njihove poti enoznačno določena. Ker je gostota prometa v Ljubljani največja in je tu tudi največ vstopov in izstopov iz avtocestnega sistema, bi bilo logično, da je Ljubljana mesto brez cestninskih postaj. Glede na visoke stroške uvedbe satelitskega cestninjenja (150milEUR), bi kot davkoplačevalec vsekakor rad videl primerjavo med ceno vzpostavitve zaprtega ABC sistema na vseh avtocestnih krakih in vzpostavitvijo satelitskega cestninjenja. Pri tej primerjavi bi bilo potrebno upoštevati tudi stroške, ki jih ima uporabnik satelitskega cestninjenja z nakupom drage GPS naprave. Pri satelitskem cestninjenju je težava tudi v tem kako pobirati cestnino od tujcev, ki bodo šele deset ali še več let za nami uvedli satelitsko cestninjenje. Ker je ABC kartica neprimerno cenejša od naprave za satelitsko cestninjenje, ne bi bil noben problem, če bi od tujcev zahtevali kavcijo za uporabo ABC kartice v višini njene vrednosti. Edino kar bi bilo potrebno spremeniti pri ABC kartici namenjeni tujcem je način pritrditve. Od tujcev na moremo pričakovati, da bodo imeli na steklu za večno nalepljen nosilec za našo ABC kartico, zato bi jim morali ponuditi kartice, ki bi jih lahko z zatezno vrvico pritrdili na notranje vzratno ogledalo ali pa z vakumskim čepom začasno pritrdili na vetrobransko steklo. Tudi za motoriste bi lahko uvedli ABC kartice, če bi imele vodotesno ohišje in elastični trak za pritrditev na roko. Skratka zaprt ABC cestninski sistem lahko opravlja enako funkcijo, kot satelitski sistem in nima slabše pretočnosti od vinjet, zato si davkoplačevalci zaslužimo, da naši ljubljeni voditelji preden se odločijo za nek sistem cestninjenja pretehtajo tudi to možnost.

 
*****

Bravo, mojster!!!

Najprej: če bi Slovenija priznala očitek EU, bi neposredno pritrdila, da smo diskriminirali tujce.
Torej, zaradi povečanja stroškov, in zaradi začetka novega poslovnega leta(vinjete smo uvedli v sredini leta) naj se polletne ukinejo.
Celoletna 70-80€!
2mesečna 30€
5dnevna 17,5€!
Menim, da bi to vzdržalo finančno konstrukcijo za DARS!

Heretik je napisal(a):
bi jim morali ponuditi kartice, ki bi jih lahko z zatezno vrvico pritrdili na notranje vzratno ogledalo ali pa z vakumskim čepom začasno pritrdili na vetrobransko steklo. Tudi za motoriste bi lahko uvedli ABC kartice, če bi imele vodotesno ohišje in elastični trak za pritrditev na roko.

kaj pa v obliki pasje znacke okoli vratu, bi slo?

Heretik je napisal(a):
Ker večina novinarjev ni sposobna iz Darsovega letnega poročila izračunati količine pobranih cestnin od osebnih vozil, sem se sam lotil primerjave kalasičnega in vinjetnega pobiranja cestnin. V slovenskih medijih lahko preberete podatke da so leta 2006 s cestninami pobrali 157milEUR, leta 2007 pa 180milEUR. Skoraj nihče od novinarjev, pa ni opazil, da ta znesek predstavlja pobrano cestnino od osebnih in tovornih vozil. Če želimo primerjati oba načina pobiranja cestnine moramo pogledati koliko cestnine je bilo zaračunane samo osebnim vozilom, saj vinjete veljajo samo za osebna vozila. Osebna vozila spadajo v cestninske razrede R1,R2 in ABC. Če bi slovenski novinarji pogledali Darsovo letno poročilo za leto 2007 (to je javno dostopno na Darsovi spletni strani www.dars.si/?id=70007 in ima na str. 23 tabelo pobranih cestnin glade na cestninske razrede), bi videli, da je Dars od osebnih vozil v letu 2007 pobral 101,756milEUR. Pa poglejmo še kaj nam prinese dosedanji vinjetni režim. Dars pričakuje v letošnjem letu prodajo 2,3 milijona vinjet. Od tega 800.000 Slovencem in 1.500.000 tujcem. Letos to znese 80,5 mil.EUR. Če bi bilo v prvi polovici leta ravno toliko turistov kot v drugi polovici in predpostavimo da se Slovencem bolj splača kupiti letne, tujcem pa polletne vinjete, bi z vinjetami iztržili 800.000*55+3.000.000*35=149milEUR. Ker je glavnina turistične sezone v drugi polovici leta (julij, avgust) se v drugi polovici leta proda bistveno več vinjet turistom kot v prvi polovici leta. V najboljšem primeru lahko v prvem polletju pričakujem 1/4 turistov iz glavne sezone, zato bomo z vinjetami iztržili 800.000*55+1,25*1.500.000*35=109,625milEUR. Če smo nekoliko bolj previdni glede števila izven sezonskih turistov in predpostavimo, da jih bo samo 1/10 potem vidimo, da bomo iztržili 800.000*55+1,1*1.500.000*35=101,75milEUR. Tako je ministru Žerjavu potrebno priznati, da vinjete niso bile predvolilno darilo, ker ne zmanjšujejo količine pobranih cestnin od voznikov osebnih vozil, mu pa lahko očitamo, da so diskriminatorne do občasnih uporabnikov avtocest. Še bolj pa lahko očitamo njemu in skoraj vsem ostalim strokovnjakom, ki se oglašajo v zvezi z vinetami in satelitskim cestninjenjem, da se obnašajo, kot da sta to edini obliki pobiranja cestnine, kot da ne bi pri nas že dolgo in uspešno deloval sistem ABC. Če bi uvedli obvezno uporabo ABC kartic, bi bila hitrost čez cestninske postaje ravno tako 40 km/h kot je z vinjeto, torej bi imel obvezen ABC enako pretočnost skozi cestninske postaje kot vinjete. Problem ABC-ja so odseki z odprtim cestninskim sistemom, ki so nepravični, saj nekateri ne plačujejo nič nekateri pa preveč. To slabost bi lahko odpravili z uvedbo zaprtega cestninskega sistema. Z obveznim ABC bi bila uvedba zaprtega cestninskega sistema cenejša, kot pri gotovinskem pobiranju cestnine, saj je pobiranje cestnine z ABC dopušča možnost enega vstopnega in izstopnega mesta brez cestninske postaje, saj je jasno, da so vsi ki jim je sistem ni zabeležil vstop brez izstopa ali izstop brez vstopa v avtocestno omrežje vstopil oz. izstopili na mestu kjer ni cestninske postaje, zato je dolžina njihove poti enoznačno določena. Ker je gostota prometa v Ljubljani največja in je tu tudi največ vstopov in izstopov iz avtocestnega sistema, bi bilo logično, da je Ljubljana mesto brez cestninskih postaj. Glede na visoke stroške uvedbe satelitskega cestninjenja (150milEUR), bi kot davkoplačevalec vsekakor rad videl primerjavo med ceno vzpostavitve zaprtega ABC sistema na vseh avtocestnih krakih in vzpostavitvijo satelitskega cestninjenja. Pri tej primerjavi bi bilo potrebno upoštevati tudi stroške, ki jih ima uporabnik satelitskega cestninjenja z nakupom drage GPS naprave. Pri satelitskem cestninjenju je težava tudi v tem kako pobirati cestnino od tujcev, ki bodo šele deset ali še več let za nami uvedli satelitsko cestninjenje. Ker je ABC kartica neprimerno cenejša od naprave za satelitsko cestninjenje, ne bi bil noben problem, če bi od tujcev zahtevali kavcijo za uporabo ABC kartice v višini njene vrednosti. Edino kar bi bilo potrebno spremeniti pri ABC kartici namenjeni tujcem je način pritrditve. Od tujcev na moremo pričakovati, da bodo imeli na steklu za večno nalepljen nosilec za našo ABC kartico, zato bi jim morali ponuditi kartice, ki bi jih lahko z zatezno vrvico pritrdili na notranje vzratno ogledalo ali pa z vakumskim čepom začasno pritrdili na vetrobransko steklo. Tudi za motoriste bi lahko uvedli ABC kartice, če bi imele vodotesno ohišje in elastični trak za pritrditev na roko. Skratka zaprt ABC cestninski sistem lahko opravlja enako funkcijo, kot satelitski sistem in nima slabše pretočnosti od vinjet, zato si davkoplačevalci zaslužimo, da naši ljubljeni voditelji preden se odločijo za nek sistem cestninjenja pretehtajo tudi to možnost.

 
***** Odlično!!!  Upam, da si bo kdo iz ministrstva za promet tole prebral. Ne bi pa škodilo, če bi FINANCE tole objavile. Lp

blink je napisal(a):

 
Hrvati imajo predvsem mentalni problem s svojim egom. To kar si napisal je lep primer, drug primer je pa ta, da te pride enkratna povratna cestnina za osebni avto na relaciji Zagreb-Šibenik toliko kot polletna vinjeta pri nas (35 EUR).

 
ja, pizda. in če se 10x pelješ po autobahnu v fuckin šibenik morš dat 350 ojrotov in ne sam 35, kar je čista diskriminacija neobčasnih voznikov!!!

E moj Ivo, ti češ u Eu, kad na mesec Lajka!!!

Vinjete so PREPOCENI !!! Saj se nam tujci lahko smejejo, ko pa imajo cestnine višje, kot mi celoletne vinjete. Za 1x-uporabo avtoceste po Hrvaški do Splita in nazaj menda plačaš več kot stane vinjeta!? Iz lastnih izkušenj pa vem, da pridejo dražje tudi cestnine od Fernetičev do Neaplja !!! Mislim, da bi morale 10-dnevne vinjete stati cca.30€, polletne in enoletne pa 100, oz. 150 €. Še vedno bi za povprečnega slovenskega uporabnika bilo ceneje, kot je bilo po starem režimu cestninjenja.

prepoceni?

..predlagam,da volilci leve opcije za vinjete plačujete 100% več...

Iz tega fanta pa še nekaj bo.

Bravo Patrick.

Če bi jih podražili bi vas janševci ves mandat zajebavali.

Sedaj pa lepo v miru preračunajte in nato uvedite Cestninski cent(pet centov dražja goriva), hkrati pa ukinite vinjete in cestnino pri registraciji.

Tak sistem bi bil daleč najpreprostejši, najcenejši in najpravičnejši ter bi še spodbujal ekologijo.

Brez potrebe sedaj s poceni gorivom subvencioniramo voznike športnih terencev in podobne uničevalce cest.

mitja50 je napisal(a):
Vzdržnost avtocestnega sistema bi omogočil dvig trošarin na motorna goriva. Tisti, ki se veliko vozi, oziroma tisti, ki ima potratno vozilo (npr. džip, SUV ipd.), bo plačal več, kar je pravično.

 
Natančno tako.
Cestninski cent(pet centov višja trošarina pri litru goriva) je edina prava rešitev!

*****!

Jastog je napisal(a):
Iz tega fanta pa še nekaj bo.

 
seveda, kontrabas ga v vsakem primeru čaka !

kekez je napisal(a):
Hrvati imajo samo letne vinjete, čeprav večina tujih uporabnikov rabi samo teden ali dva. Za približno 3m dolg čoln stane približno 40 evrov.

 Hrvatje niso v EU, zato ga lahko serjejo kolikor hočejo.

Mi pa ne moremo zajebavat naših "sodržavljanov iz EU", hkrati pa s poceni gorivi sponzorirati domače voznike uničujočih športnih terencev in tovornjakarje,...

Heretik je napisal(a):
 za našo ABC kartico, zato bi jim morali ponuditi kartice, ki bi jih lahko z zatezno vrvico pritrdili na notranje vzratno ogledalo ali pa z vakumskim čepom začasno pritrdili na vetrobransko steklo.
Tudi za motoriste bi lahko uvedli ABC kartice, če bi imele vodotesno ohišje in elastični trak za pritrditev na roko.

 Daj lepo te prosim ne kompliciraj.

Pri nas se proda 2,5 milijarde litrov goriv-torej nam podražitev goriva v višini borih ŠTIRIH CENTOV prinese precej več in to brez vsakega kompliciranja in popolnoma brez vseh stroškov.

Pa še pošteno bi bilo, ker bi vsak plačal natančno toliko kot se vozi in to brez dragega satelitskega nadzora.
Pa še ekologijo bi spodbujali, ker bi ceneje prišel skozi tisti, ki ima varčnejši in manj uničujoč avto.

Maj je napisal(a):

uničujočih športnih terencev in tovornjakarje,...

 
Kaj uničujejo športni terenci? Če pogledaš, kako široke gume imajo, je pritisk na cesto manjši kot pri tvojem cliu. Ali pa samo uničujejo tvojo psiho?

Heretik je napisal(a):
Ker večina novinarjev ni sposobna iz Darsovega letnega poročila izračunati količine pobranih cestnin od osebnih vozil, sem se sam lotil primerjave kalasičnega in vinjetnega pobiranja cestnin. V slovenskih medijih lahko preberete podatke da so leta 2006 s cestninami pobrali 157milEUR, leta 2007 pa 180milEUR. Skoraj nihče od novinarjev, pa ni opazil, da ta znesek predstavlja pobrano cestnino od osebnih in tovornih vozil. Če želimo primerjati oba načina pobiranja cestnine moramo pogledati koliko cestnine je bilo zaračunane samo osebnim vozilom, saj vinjete veljajo samo za osebna vozila. Osebna vozila spadajo v cestninske razrede R1,R2 in ABC. Če bi slovenski novinarji pogledali Darsovo letno poročilo za leto 2007 (to je javno dostopno na Darsovi spletni strani www.dars.si/?id=70007 in ima na str. 23 tabelo pobranih cestnin glade na cestninske razrede), bi videli, da je Dars od osebnih vozil v letu 2007 pobral 101,756milEUR. Pa poglejmo še kaj nam prinese dosedanji vinjetni režim. Dars pričakuje v letošnjem letu prodajo 2,3 milijona vinjet. Od tega 800.000 Slovencem in 1.500.000 tujcem. Letos to znese 80,5 mil.EUR. Če bi bilo v prvi polovici leta ravno toliko turistov kot v drugi polovici in predpostavimo da se Slovencem bolj splača kupiti letne, tujcem pa polletne vinjete, bi z vinjetami iztržili 800.000*55+3.000.000*35=149milEUR. Ker je glavnina turistične sezone v drugi polovici leta (julij, avgust) se v drugi polovici leta proda bistveno več vinjet turistom kot v prvi polovici leta. V najboljšem primeru lahko v prvem polletju pričakujem 1/4 turistov iz glavne sezone, zato bomo z vinjetami iztržili 800.000*55+1,25*1.500.000*35=109,625milEUR. Če smo nekoliko bolj previdni glede števila izven sezonskih turistov in predpostavimo, da jih bo samo 1/10 potem vidimo, da bomo iztržili 800.000*55+1,1*1.500.000*35=101,75milEUR. Tako je ministru Žerjavu potrebno priznati, da vinjete niso bile predvolilno darilo, ker ne zmanjšujejo količine pobranih cestnin od voznikov osebnih vozil, mu pa lahko očitamo, da so diskriminatorne do občasnih uporabnikov avtocest. Še bolj pa lahko očitamo njemu in skoraj vsem ostalim strokovnjakom, ki se oglašajo v zvezi z vinetami in satelitskim cestninjenjem, da se obnašajo, kot da sta to edini obliki pobiranja cestnine, kot da ne bi pri nas že dolgo in uspešno deloval sistem ABC. Če bi uvedli obvezno uporabo ABC kartic, bi bila hitrost čez cestninske postaje ravno tako 40 km/h kot je z vinjeto, torej bi imel obvezen ABC enako pretočnost skozi cestninske postaje kot vinjete. Problem ABC-ja so odseki z odprtim cestninskim sistemom, ki so nepravični, saj nekateri ne plačujejo nič nekateri pa preveč. To slabost bi lahko odpravili z uvedbo zaprtega cestninskega sistema. Z obveznim ABC bi bila uvedba zaprtega cestninskega sistema cenejša, kot pri gotovinskem pobiranju cestnine, saj je pobiranje cestnine z ABC dopušča možnost enega vstopnega in izstopnega mesta brez cestninske postaje, saj je jasno, da so vsi ki jim je sistem ni zabeležil vstop brez izstopa ali izstop brez vstopa v avtocestno omrežje vstopil oz. izstopili na mestu kjer ni cestninske postaje, zato je dolžina njihove poti enoznačno določena. Ker je gostota prometa v Ljubljani največja in je tu tudi največ vstopov in izstopov iz avtocestnega sistema, bi bilo logično, da je Ljubljana mesto brez cestninskih postaj. Glede na visoke stroške uvedbe satelitskega cestninjenja (150milEUR), bi kot davkoplačevalec vsekakor rad videl primerjavo med ceno vzpostavitve zaprtega ABC sistema na vseh avtocestnih krakih in vzpostavitvijo satelitskega cestninjenja. Pri tej primerjavi bi bilo potrebno upoštevati tudi stroške, ki jih ima uporabnik satelitskega cestninjenja z nakupom drage GPS naprave. Pri satelitskem cestninjenju je težava tudi v tem kako pobirati cestnino od tujcev, ki bodo šele deset ali še več let za nami uvedli satelitsko cestninjenje. Ker je ABC kartica neprimerno cenejša od naprave za satelitsko cestninjenje, ne bi bil noben problem, če bi od tujcev zahtevali kavcijo za uporabo ABC kartice v višini njene vrednosti. Edino kar bi bilo potrebno spremeniti pri ABC kartici namenjeni tujcem je način pritrditve. Od tujcev na moremo pričakovati, da bodo imeli na steklu za večno nalepljen nosilec za našo ABC kartico, zato bi jim morali ponuditi kartice, ki bi jih lahko z zatezno vrvico pritrdili na notranje vzratno ogledalo ali pa z vakumskim čepom začasno pritrdili na vetrobransko steklo. Tudi za motoriste bi lahko uvedli ABC kartice, če bi imele vodotesno ohišje in elastični trak za pritrditev na roko. Skratka zaprt ABC cestninski sistem lahko opravlja enako funkcijo, kot satelitski sistem in nima slabše pretočnosti od vinjet, zato si davkoplačevalci zaslužimo, da naši ljubljeni voditelji preden se odločijo za nek sistem cestninjenja pretehtajo tudi to možnost.

 
Dobra primerjava, edino kar si še pozabil štet je denar ki bi ga dobili na novih cestninskih postajah, povečanje prometa, novi odseki ki bi se cestninili na starih cestninskih postajah...

Podražitev goriva ni pravična iz vsaj dveh razlogov:
1. Tisti, ki se nikoli ne vozimo po avtocestah (v Sloveniji imamo še vedno največ km cest, ki so zelo uboge)
2. Tujci bi za uporabo naših cest v veliki večini vozili praktično zasotnj;

Poraba bencina ni enako uporaba avtocest!!!

0117Pl1 je napisal(a):

 
Kaj uničujejo športni terenci? Če pogledaš, kako široke gume imajo, je pritisk na cesto manjši kot pri tvojem cliu. Ali pa samo uničujejo tvojo psiho?

 
Tovornjaki imajo tudi precej široke gume(celo dve skupaj)-torej po tvojem najmanj uničujejo cesto ravno tovornjakarji.

Sicer se pa ne uničuje samo cest temveč tudi zrak in SUVi imajo cca dvakrat večjo porabo.

A na evropski denar za tisti odsek Vukojebina-Mečkojebina so pa kar pozabili?!

0507Smart je napisal(a):
Podražitev goriva ni pravična iz vsaj dveh razlogov:
1. Tisti, ki se nikoli ne vozimo po avtocestah (v Sloveniji imamo še vedno največ km cest, ki so zelo uboge)
2. Tujci bi za uporabo naših cest v veliki večini vozili praktično zasotnj;

Poraba bencina ni enako uporaba avtocest!!!

 
Podražitev goriva je daleč najbolj pravična glede na vse ostale možnosti, povrhu je pa še daaaaaaaaleč najcenejši način cestninjenja.
1. Ceste je treba graditi in vzdrževati vse od lokalnih do AC in ni prav, da za navadne plačujemo samo Slovenci s plačilom pri registraciji, tujci pa nič.

2. Tujci se bodo pri nas vozili praktično zastonj tudi z desetdnevnimi vinjetami saj bomo imeli skoraj več stroškov s tiskanjem in nadzorom kot bomo pa dobili.
Pa še po navadnih se lahko peljejo in v celoti izognejo plačilu.

Goriva bi bila pa kljub uvedbi Cestninskega centa pri nas še vedno najcenejša v okolici in zato bi tujci preko nakupov goriv na lep način plačali še več kot pa z desetnevnimi vinjetami.

To da ne spreminja sedanjega sistema je še en dokaz kako pametno je ravnal bivši minister Žerjav (in vlada JJ) ko je uvedel vinjete.

Z EU se bomo pa še malo pogajali pa bo mir potem.
Glede minusa, ki ga bo imel DARS pa je potrebno prevetriti stroške Darsa in njegove pogodbe z izvajalci. Za pokritje minusa pa se lahko, da denar od davkov in trošarin na goriva ki jih že sedaj plačujemo.

Pametna odločitev ministra Vlačiča da ne spreminja sistema !

To da sploh nebi rabili vinjete sem tudi že jaz davno ugotovil.

Itak že sedaj plačujemo trošarine in DDV na gorivo in bi lahko že iz tega naslova pokrili stroške , če pa se uvede še kakšen cent dodatno pa to kaj dosti ne spremeni. Problem so edino tujci, ki pri nas ne tankajo benz ampak to se da oceniti koliko bi bilo tega, v primeru pa da bi bil benz cenejši kot v tujini pa je to tržno sprejemljivo tudi za tujce.

Tovornjake pa je potrebno dodatno ocestniniti in spraviti (zmanjšati)  iz AC čimprej oziroma naše AC bi morale imeti najman 3-4 vozne pasove v eno smer ne pa sedaj ko vse stoji na AC zaradi tovornjakov in promalo pasov na AC.

Katastrofa za javne finance in velik vspeh bivše vlade ter ministra - njihove ideje živijo naprej tudi po preteku manadata!