Ne vem kaj se grejo tile sindikalisti. Vedno so bili na strani vladajočih. Iz svoje izkušnje vem, da na sodišču vedno skočijo v hrbet delavcu in podprejo delodajalca. Na TV se vedno jočejo in cmerijo, da podpirajo uboge delavske pare. Saj so res delavci uboge pare, ker imajo take zmuzljive sindikaliste. Na Jesecicah v Akroniju so pred kratikim brž pristali na znižanje plač, pa ni bilo nobenega (vidnega) razloga za to, saj je Akroni posloval u velikim dobičkom.
Ko sem leta 1993 sedela na Delovnem in socialnem sodišču, pri razpravi, kjer sem tožila delodajalca, ki mi je kratil pravice do dopusta iz kolektivne pogodbe in si prisvajal denar, ki bi mi ga moral (pazi!) po splošni kolektivni pogodbi izplačevat, je sodnica zahtevala, da se moram pogoditi, ker drugače bo šel delodajalec v stečaj. Sodnica je predtem delala na Semoličevega sindikatu. Vedela sem, da je kaznivo, da gre podjetje v stečaj zato, da bi se izognil plačilu delavcu. Zato sem vedela, da bodo moj primer založili, kar pa ni kaznivo. Mojega delodajalca sem tožila zaradi mučenja in ne toliko zaradi denarja. Ker sem invalid s hudimi poškodbami nog, zelo težko hodim. Po petdesetem letu, pa se mi je stanje zelo poslabšalo, saj sem ves čas delala. Ko sem zahtevala dopust po kolektivni pogodbi, me je delodajalec pošiljal(a) po stopnicah gor in dol z izmišljenimi posli. Ker ji(m) pa še to ni bilo dovolj, so pa zahtevali, da nosim računalnike, čeprav nisem bila zaposlena kot nosač ampak poslovni sekretar. Grozili so mi (delodajalec sta bila mož in žena in oba lastnika podjetja, da me bodo vrgli iz podjetja, če bom šla na sindikat. Vseeno sem šla in najprej so bili tam zelo podporniški in so me celo vpodbujali kaj naj naredim. Potem ko so izvedeli kdo je oče delodajalke (bivši Semoličev drug iz CK ZKS), pa so se kar oddaljili, nisem jih mogla dobiti niti na telefon kaj šele, da bi oni tožili delodajalca. Ko sem ga šla tožit sama, so bili pa že tam, da so mi lahko skočili v hrbet.
Delodajalci so me vrgli na cesto, kot so rekli, da bodo storili, če grem na sindikat. Medtem pa so preko vez in poznanstev na invalidski komisiji dosegli, da so mojo odločbo o invalidnosti preklicali, čeprav na odločbi jasno piše, da je nepreklicna. Podpisana sta bila inženir za varstvo pri delu in otolaringolog. Najprej sem nato poklicala predsednico invalidske komisije, ki je ponovila postopek. Potem sem se pa pritožila še v parlament.
Gospod Semolič je vsaj prijazen v pogovoru, medtem ko je gospod Rebolj zelo neprijazen, ko ga rabiš. V resnici pa od naših sindikatov nimaš nič razen, da plačuješ članarino. Obveznost, ki je samo na eni strani, na drugi pa samo lažniva cmeravost, ki je pripravljena na cesti srdito braniti delodajalce, v medijih pa delavce. Nikoli nisem slišala, da bi delavcu, ki so ga vrgli na cesto finančno pomagali, to delajo samo dobrodelne ustanove.