Slikanja in dajanje lepih, optimističnih izjav zadostuje za 6 mesecev preživetja, potem pa spet krivulja gre naglo navzdol. V tej situaciji gre za zadnje obdobje "oproštaja", evropske volitve bo Svoboda še nekak preživela... potem pa se počasi izčrpa nabor resursov za preživetje.

Kaj pa potem, že drugo leto? Morda že od letošnje jeseni dalje. Od štrajka do štrajka?

Sicer pa se je vprašati, kdo dejansko vodi Svobodo in Vlado, Golob ali Boštjančič? (No, morda niti en od njiju, vendar se zdi, da je minister za finance v tem trenutku močenjši od Goloba.)

Sedaj se kaže, da je Svoboda nekje podobno kot LDS leta 2004 pred samimi volitvami, ko je Ropu aureola padala in vse manj je bilo posluha za podjetništvo, tj. gonilo slovenske družbe.

Politika se je že tako zbanalizirala, da štejejo predvsem podobe.

To ni od danes ampak je značilno za politiko nasploh že zelo dolgo. Rekel bi, da odkar obstaajo elektronski mediji in sicer predvsem televizija- lepo je to bilo prikazano v BBCjevi humoristični seriji Yes minister oziroma Yes, prime minister.

Pahor je bil npr. zgolj samo ekstremni pojav tega. Med epidemijo marca 2020 smo gledali Toninčka kako se je slikal pri vsakem kamionu z nagobčniki (pa čeprav je nespsobnež enega izgubil), potem zdravstvenega ministra, ki je šel upravljat ventilator na intenzivi negi, še pred tem je bil prvi Facebook minister Židan.

Sir Humphrey Appleby: Politicians like to panic. They need activity; it's their substitute for achievement!

Goloba in te vlade tako in tako nihče več resno ne jemlje niti ničesar od njih več ne pričakujejo. Več ali manj s(m)o se vsi vdali v usodo in lahko le čakamo na naslednje (parlamentarne) volitve. Prej se enostavno ne da nič storiti, ker so vladajoči oz. z njimi povezane interesne skupine brutalno zavzeli vse družbene podsisteme in glavne medije.
Pa tudi na naslednjih volitvah glede na prevlado v podsistemih in medijih zna spet zmagati ta stara struja v kakšni novi preobliki. Nič dobrega za Slovenijo torej