Leta 1992 je bilo v javnem sektorju zaposlenih cca 38 000 ljudi skupaj z občinami pa 2 mio nas je blo. Danes nas je 2 mio pa jih je direktno in indirektno na javnih seskih 300.000. Nikol nismo 10x več ustvaril da bi lahko to brezbrižnost stavkajočih preživel na račun gospodarstva

A ni bilo leta 1992 60 občin?

Smem dobit vir za podatek iz leta 1992?

Ker v sistemu, kjer imamo danes 36.000 zaposlenih v zdravstvu, 50.000 v osnovnem in srednjem šolstvu, 10.000 jih je cca v MNZ, cca 8.000 v MO in CŽ..

Številke ne gredo skupaj.

Kje je vir za 38.000 v letu 1992? Bom hvaležen.

Takrat je bilo vsaj 45.000 kadra v šolstvu, danes pa vsaj 60.000. Govorimo vzgojiteljev, učiteljev in vsega drugega podpornega kadra v šolah in vzgojnih zavodih.

Kje si ti našel cifre, ne vem. Tudi ti kadri so bili in bodo na javnih seskih.

TA EVROPSKA KOMISIJA SE NAJ BRIGA ZASE !!!!!

So eni navadni šalabajzarji z Lajno na čelu.

B) Rdeča nit priporočil vsem članicam – treba bo izboljšati konkurenčnost in produktivnost.

Dvomi, da imajo v tej komisiji kaj pojma o ekonomiji ?!

Birokratom v klimjatiziranih pisarnah in oblazinjenih usnjenih foteljih je najlažje nakaj pisat, kar sploh ne razumejo.

Konkurenčnost in produktivnost se zelo lepo sliši, ampak je ne moreš izboljšati čez noč.

In še ena zadeva je po kateri se vidi, da aparatčiki v Bruslju nimajo pojma o čem pišejo.

Če želiš dvigniti produktivnost so potrebna tudi vlaganja določenih sredstev, ki jih vedno tudi ni na razpolago.

In še zanimivo, da lahko postaneš nekonkurenčen, če dvigneš produktivnost.

Stvari so v bistvu zelo komleksne.

No, glede na vse skupaj, politike v Bruslju in vlade v posameznih državah, kakšne norosti delajo zadnja leta, potem ne čudi, da so močno v vzponu skrajne desne in skrajne leve stranke, ki imajo čedalje večjo podporo med ljudmi.

Glede na vse videno se bo verjetno trend še nadaljeval.

Še mimogrede.

Žalostno je, ko je govora o povečanju učinkovitosti javne porabe, da takoj vsi vidijo problem v številu ljudi v Javnem sektorju.

Učinkovitost javne porabe je povsem nekaj drugega, kot število zapšoslenih.

No, glede na že videno se učinkovitost javne porabe še ne bo izboljšala.

Kvečjemu še poslabšala, ker VSI porabniki državnega denarja delajo, kot njim paše in jim nihče nič ne more.

Na vseh koncih in krajih slišiš in bereš samo, za koliko so se cene projektom zvišale !!!

Samo primer, ki je bil danes opisan v tem mediju.

www.finance.si/okolj...5?src=live

Milijoni sem, milijoni tja.

Stotine milijonov !!!!!!!

VSE, kar plača država JE PREPLAČANO !!!!!

Bruselj se ne zaveda,da bo potrebno zmanjšati in to trajnostno proizvodnjo in porabo.Manj ko je prebivalcev le ti manj porabijo,pa še cca 0.003 % ogličnega dtisa v skupni masi bo manj.V zraku je baje 0,003 % oglikovega dioksida,pa kdo tukaj farba celotno človeštvo ?Yeleni !

[]
Takrat je bilo vsaj 45.000 kadra v šolstvu, danes pa vsaj 60.000. Govorimo vzgojiteljev, učiteljev in vsega drugega podpornega kadra v šolah in vzgojnih zavodih.

Kje si ti našel cifre, ne vem. Tudi ti kadri so bili in bodo na javnih seskih.

Dušan Šešok republiški sekretar za finance takrat mi je povedal in tudi to da Bruto II so si tud kasneje izmislili. Pa tud to je pobedal kok so bili bolj učinkoviti brez digitakizacije.

No, pomisli na to, koliko dela so nekoč opravljale za družbo same družbene firme, ki so bile posebej kontrolirane. Privatne firme danes ne naredijo za družbeno-politično strukture niti 1/4 od nekdanjih. Je pač tu bila ena kompenzacija.

Res pa je tudi, da ni bilo te inflacije predpisov, kot je danes.

Pa ne pozabi na to, da je bilo do 1994 čisto normalno, da je bila Ljubljana pozimi kot v raufungu. Razvoj tudi kaj dobrega za seboj potegne.

[]
No, pomisli na to, koliko dela so nekoč opravljale za družbo same družbene firme, ki so bile posebej kontrolirane. Privatne firme danes ne naredijo za družbeno-politično strukture niti 1/4 od nekdanjih. Je pač tu bila ena kompenzacija.

Res pa je tudi, da ni bilo te inflacije predpisov, kot je danes.

Pa ne pozabi na to, da je bilo do 1994 čisto normalno, da je bila Ljubljana pozimi kot v raufungu. Razvoj tudi kaj dobrega za seboj potegne.

Kompenzacija česa? Da se je vse preselilo v Azijo in vse bolj prelagamo papirje in ne znamo več uporabljati rok? Zrak pa ni nič bolj čišt samo drugje se onesnažuje mi pa ploskamo. Če potegnemo črto stagniramo ob pretvezi da nam je bolje na račun dela drugih in onesnaževanja drugih. Indija je primer ki ji živi Žabjak svinjak totalni in mi ploskamo samo svet se vrti v vedno večji zablodi, žal nam ni pomoči.