Ehhhhh, no Finance, enkrat podpirate Johannesa Grosupeljskega, potem malo graje in spet malo podpore.

Včeraj je Peter bil gost pri Marcelu in nič pametnega povedal.

No, gremo k plačam v javni upravi.

Nedolgo nazaj je prejšnja vlada na novo uredila plačni sistem v JS.

Dejstvo je, da je še daleč od idealnega in dvomim, da kdaj tudi bo.

Nujno pa je bilo treba nekaj narediti.

Ko je prišla nova vlada je imela možnost, da zadeve spremeni.

No, problem nastane, da bi tudi sami sebi in svojim prijateljem, sorodnikom, znancem znižali plače.

In verjetno bi se zgodilo še kaj drugega, kot samo bicikli, traktorji in podobno.

Država bi se lahko ustavila.

Zanimivo pa je, da avtorica prispevka napiše 8.271 bruto, ne napiše pa kdo so tisti, ki prejemajo plačo blizu tega zneska.

Meče bombice, kot Janša.

Vsak članek o rasti plač zahteva obvezno primerjavo z inflacijo.

Tudi primerjava z gibanjem cene m2 stanovanja, bi bila dobrodošla.

Da ne govorimo o tem koliko nžje bodo pokojnine glede na inflacijo, ki dobijo le poloviico rasti plač in to čez eno leto.

[stutek]
Vsak članek o rasti plač zahteva obvezno primerjavo z inflacijo.

Tudi primerjava z gibanjem cene m2 stanovanja, bi bila dobrodošla.

Kaj pa primerjava z gospodarstvom!!

[stutek]
Vsak članek o rasti plač zahteva obvezno primerjavo z inflacijo.

Tudi primerjava z gibanjem cene m2 stanovanja, bi bila dobrodošla.

Le da ne bi slučajno primerjali z rastjo produktivnosti ;)

[stutek]
Vsak članek o rasti plač zahteva obvezno primerjavo z inflacijo.

Tudi primerjava z gibanjem cene m2 stanovanja, bi bila dobrodošla.

V članku sta navedeni tako nominalna kot realna rast plač (torej z upoštevanjem inflacije). Sem pa dodala še povezavo do podrobnih podatkov o inflaciji julija.

[miholinc]
> [stutek]
> Vsak članek o rasti plač zahteva obvezno primerjavo z inflacijo.
>
> Tudi primerjava z gibanjem cene m2 stanovanja, bi bila dobrodošla.

Kaj pa primerjava z gospodarstvom!!

V članku so podatki tako za javni sektor kot za gospodarstvo (tretji odstavek), prav tako so objavljeni podatki o povprečni bruto plači po panogah. Surs ne objavlja podrobnih podatkov, kjer bi se tudi panoge razdelile na javni sektor in gospodarstvo. Kvečjemu Surs enkrat letno objavi povprečne plače po skupinah poklicev v javnem in zasebnem sektorju, kar pa podrobno objavimo v reviji Moje finance.

[trocki]
> [stutek]
> Vsak članek o rasti plač zahteva obvezno primerjavo z inflacijo.
>
> Tudi primerjava z gibanjem cene m2 stanovanja, bi bila dobrodošla.

Le da ne bi slučajno primerjali z rastjo produktivnosti ;)

Glede na to, da produktivnost merimo z višino cene(BDP), je vse to samo megla. Naprimer: koliko je zrasla produktivnost medicinske fakultete, ali pa produktivnost Mercatorja ali Proplusa ali NK Olimpije ali TEŠ6?

Točno tej tegobi je namenjen izum prostega trga, da sam uravnava povpraševanje in ponudbo ter premesti naše sposobnosti, kjer so najbolj potrebne. In svobodni trg je omejen tako z regulativo, kot tudi konkurenco zunaj - blaginja ljudi je predvsem odvisna od (ne)uravnoteženosti izmenjave. Dokler bodo vojne in oligarhi uničevali ogromne količine dobrin, bo pač bogastvo mediana posameznika padalo.

prosti trg ima poleg svojih nedvomnih prednosti pred planskim vgrajeno veliko pomanjkljivost in to je overhead povprasevanja, ki ga (nasilno) kreira ponudba, da stroj laufa, skozi agresivni marketing (kamor stejem med drugim tudi eksotike, kot so strasenja z vojnami, ideal srece skozi posedovanje,...), skozi dumping na racun velikega zaleta in kasnejsega monopola (spet visoka cena na resurse), posledicno svinjanje in postavljanje letvic vse visje za vsak drek, prodiranje v vse pore druzbe z najvecjim poudarkom na vodstvenih strukturah,...

vsak tezi k temu, da trg v resnici ne bi bil prost, vse vec storitev in celo izdelkov danes deluje skozi nek subscription in nekaksno zvestobo ponudniku. in je, kot vsaka rec, precej dalec od svoje teorije:

v teoriji bi moral biti potrosnik suveren nad odlocitvami, kaj kupuje na podlagi potrebe, v praksi pa je zrtev targetiranega oglasevanja, kjer se mu iz lufta porodi obcutek, da mu nekaj manjka.

kolicinsko optimizacijo proizvodnje (cnej na enoto je narest miljon stvari kot sto) je treba nekak offloadat kupcem. v teoriji bi morali proizvesti toliko, kot potrebujemo.

inovacije vznikajo bolj na motivu molzenja potrosnika kot pa resevanja realnih (svetovnih, ce hoces) problemov.

overprodukcija rezultira v sistematicno vgrajeno izdatno smetenje in siromasenje okolja, v katerem zivimo.

na kratko, vec robe kupimo zato, ker jo podjetja zelijo prodat, kot pa bi je mi res rabli. pa zato, ker roba namenoma ratuje shit, da bi cimprej rabli novo.

evo, to so posledice prostega trga, ki le ni samo fine and dandy ampak ima jasno izrazen skupni imenovalec vseh strani, ki je futranje pohlepa. s tako pozitivno nagrajevanim pohlepom bo skozi evolucijo verjetno slo samo se na slabse.

na koncu te, ce si dovolj velik, resuje "socializem", razna resevanja s strani drzave (beri: davkoplacevalci). zivimo v udobni lazi, kot da se gremo nekega dedka mraza.