Včasih so rekli "oče da jebe, al da mu ne uđe" :=)))

Tematika je večplastna. Vsekakor je dobrodošlo, da so določeni podatki tistim, ki pacienta zdravijo, na razpolago. Se pa postavlja vprašanje časa shranjevanja podatkov, aktualnosti, resnične potrebe po dostopu...
Do podatkov bi načeloma smel dostopati le osebni zdravnik. Ali mora do podatkov dostopati tudi specialist, do katerega je pacient prišel z napotnico? Mogoče le omejeno - kako določiti stopnje dostopnosti? In če obstajajo sinergije večih specialistov - kaj jih povezuje in kako omejiti potrebo dostopa le do podatkov, ki so relevantni za zdravljenje? In do podatkov bi moral smeti dostopati urgentni zdravnik, ki se bori za življenje pacienta in so mu določeni podatki potrebni. In dostopnost bi bila dovoljena le časovno omejeno ....

Preveč se ukvarjamo s tem, kaj se ne bi smelo, kot pa s tem, kaj je resnično potrebno, da se lahko primerno ukrepa. Je pa dejstvo, da se potreba po dostopanju povečuje z resnostjo bolezni ali pa zaradi več različnih zdravstvenih stanj pacienta - kar je najpogosteje povezano s staranjem. In ali so takrat moji podatki res lahko izkoriščani za "slabe" namene.