Matematik, stromar meni, da je deflacija = inflacija + (-rast gospodarstva). Ce je drugi faktor pozitiven, potem se inflacija lahko tolerira. Disclaimer - na borzo se ne spoznam.

Za velikim pa prihaja gromozanski ognjeprdec ??

Banke so že miljonkrat dokazale, da niso vredne zaupanja!

Naša politika tudi! Zato so pa pri nas banke obvezne!  

hazek je napisal(a):

In kdo to plača? Mi skozi inflacijo. Matr je kul bit suženj bankam.

 

Tole je dober članek. Še enega nasloviti na Trišota. Ko se bo zbudil, ne bo več gospodarstva.

črt, ne morem se strinjati, da bo deflacija bistveno večji problem od polpretekle inflacije - tiskati denar je najmanjši problem. prava umetnost bo to, kako naj pijani kolesar ujame ravnotežje.

Pa naj bo deflacija, gromozanska, če se le da.) Za tiste mlade, ki imamo premoženje zgolj na bančnih računih, je povsem dobrodošla. Za nas bo profit relativne narave:) lp

posavski je napisal(a):
črt, ne morem se strinjati, da bo deflacija bistveno večji problem od polpretekle inflacije - tiskati denar je najmanjši problem. prava umetnost bo to, kako naj pijani kolesar ujame ravnotežje.

 
po mojem vtisu dosedanja zgodovina kaze, da se denarne/politicne oblasti naceloma znajo spopasti z inflacijo (ko se enkrat nabere polticna volja), z deflacijo pa ne. ce menis, da to ne drzi, daj navedi kaksne primere, hvala. (japonci denar tiskajo 10+ let.)

PK-Selihm je napisal(a):
Pa naj bo deflacija, gromozanska, če se le da.) Za tiste mlade, ki imamo premoženje zgolj na bančnih računih, je povsem dobrodošla. Za nas bo profit relativne narave:) lp

po moje si ravno mladi ne bi smeli želeti deflacije, ker desus generacija bo že pregurala tistih nekaj let v zdravniških čakalnicah, mladi pa rabijo gospodarsko aktivnost, da kaj ustvarijo.

crt je napisal(a):


po mojem vtisu dosedanja zgodovina kaze, da se denarne/politicne oblasti naceloma znajo spopasti z inflacijo (ko se enkrat nabere polticna volja), z deflacijo pa ne. ce menis, da to ne drzi, daj navedi kaksne primere, hvala. (japonci denar tiskajo 10+ let.)

http://www.creditwritedowns.com/2008/08/lessons-fr om-japans-bank-crisis.html

je pa res, da ga ECB zdej že pošteno serje.

posavski je napisal(a):
http://www.creditwritedowns.com/2008/08/lessons-fr om-japans-bank-crisis.html

morda nisem dovolj podrobno prebral, ker ravno pisem en daljsi tekst, ampak kako tocno to po tvojem govori v prid tezi, da je spopad z deflacijo enostaven?

Komentar se ni nanašal na vse mlade ljudi, ampak zgolj na moj primer. V tem obdobju vidim bolj neke vrste prihajajočo priložnost. V preteklosti so si premoženje povečevali tudi ljudje, ki tako rekoč za to niso naredili prav nič (dedovanje nepremičnin,...).

V tem prihajajočem obdobju, pa bo za to potrebno nekaj storiti, biti iznajdljiv,... Tako da, veselo v prihodnost:) lp

crt je napisal(a):

morda nisem dovolj podrobno prebral, ker ravno pisem en daljsi tekst, ampak kako tocno to po tvojem govori v prid tezi, da je spopad z deflacijo enostaven?

aja, hm.. jaz sem pa prebral samo oni sivi tekst vmes... :)

nisem rekel, da deflacija ne predstavlja problema ampak da fiskalnim politikam predstavlja večji problem to, kako ujet ravnotežje (med inflacijo in deflacijo). nadvse zanimiva tekma. :))

toliko o tem, da bi se kriza pomirila (video.google.com/vid...481&hl=en) ....

Če kdo ne verjame risankam, pa naj pogleda tole od Prof. Dr. Mathias Binswangerja (www.oikos-internatio...02007.pdf)

dobri linki na to temo: Magrit Kennedy(www.margritkennedy.d...T&lang=EN)
No debtor is an island, paying interest all alone. Everybody pays the cost of interest,even those who do not borrow directly. Interest costs are included in the price of everything we buy, whether the goods or services are provided by the businesssector or the government.

The production of whatever we buy must be financed in some way, and interest is the cost of using financial capital. Margrit gives examples that show the percentage of the costs that go to pay interest on capital. Though her examples are drawn from her native Germany, it is clear that the pattern would be similar for all industrial nations, since their monetary and financial structures are all basically the same.

Kennedy shows that the costs of interest on capital in the 1980s, as a percentage
of the fees paid by users, were 12% for garbage collection, 38% for
water, 47% for sewers, and a whopping 77% of rents paid for public housing.


She also compares the interest paid and the interest gained (as income) for the population of what were then West German households divided into ten diff e re n t
income groups of equal size. This comparison indicates, as expected, that the
lower income groups, because they tended to be net debtors, paid much more
interest on their debts than they gained in interest on their investments.

Indeed,the 80% of households having lower incomes, on average, paid more interest on
their debts than they gained in interest on their investments. The highest 10%
gained about twice as much interest as they paid, and the richest of those gained
progressively more.

Lending money at interest, either directly or through financial intermediaries,
is one of the primary mechanisms by which the rich get richer and the poor get
poorer.

populistka je napisal(a):
toliko o tem, da bi se kriza pomirila (video.google.com/vid...481&hl=en) .... Če kdo ne verjame risankam, pa naj pogleda tole od Prof. Dr. Mathias Binswangerja (www.oikos-internatio...02007.pdf) dobri linki na to temo: Magrit Kennedy(www.margritkennedy.d...#9001;=EN) No debtor is an island, paying interest all alone. Everybody pays the cost of interest,even those who do not borrow directly. Interest costs are included in the price of everything we buy, whether the goods or services are provided by the businesssector or the government. The production of whatever we buy must be financed in some way, and interest is the cost of using financial capital. Margrit gives examples that show the percentage of the costs that go to pay interest on capital. Though her examples are drawn from her native Germany, it is clear that the pattern would be similar for all industrial nations, since their monetary and financial structures are all basically the same. Kennedy shows that the costs of interest on capital in the 1980s, as a percentage of the fees paid by users, were 12% for garbage collection, 38% for water, 47% for sewers, and a whopping 77% of rents paid for public housing. She also compares the interest paid and the interest gained (as income) for the population of what were then West German households divided into ten diff e re n t income groups of equal size. This comparison indicates, as expected, that the lower income groups, because they tended to be net debtors, paid much more interest on their debts than they gained in interest on their investments. Indeed,the 80% of households having lower incomes, on average, paid more interest on their debts than they gained in interest on their investments. The highest 10% gained about twice as much interest as they paid, and the richest of those gained progressively more. Lending money at interest, either directly or through financial intermediaries, is one of the primary mechanisms by which the rich get richer and the poor get poorer.

oni video ni dostopen. :/

crt je napisal(a):

 
po mojem vtisu dosedanja zgodovina kaze, da se denarne/politicne oblasti naceloma znajo spopasti z inflacijo (ko se enkrat nabere polticna volja), z deflacijo pa ne. ce menis, da to ne drzi, daj navedi kaksne primere, hvala.

 Raje ti navedi primer, da je bila inflacija kdajkoli za karkoli koristna.

V bistvu je to samo potuhnjen davek na prihranke.

crt je napisal(a):

(japonci denar tiskajo 10+ let.)

 Torej očitno ne pomaga.

mataj je napisal(a):

em... zakaj bi moral navesti primer, ko je inflacija koristna? a to kje trdim? to mi je novost. moja trditev je, da se znajo oblasti po zgodovinskih izkusnjah bolj spopadati z inflacijo kot pa z deflacijo.

ja, japonci so denar tiskali desetletje, da bi prisli iz deflacijske spirale, in glede na pojem desetletje je stvar bolj pozdravilo celjenje ran skozi cas kot pa (v bistvu stalno isto) ravnanje oblasti. zato pa pravim, da je taksen policy response, ki bi zrukal deflacijo, po mojem poznavanju stvari zaenkrat v praksi ni znan.

crt je napisal(a):

em... zakaj bi moral navesti primer, ko je inflacija koristna? a to kje trdim? to mi je novost. moja trditev je, da se znajo oblasti po zgodovinskih izkusnjah bolj spopadati z inflacijo kot pa z deflacijo.

ja, japonci so denar tiskali desetletje, da bi prisli iz deflacijske spirale, in glede na pojem desetletje je stvar bolj pozdravilo celjenje ran skozi cas kot pa (v bistvu stalno isto) ravnanje oblasti. zato pa pravim, da je taksen policy response, ki bi zrukal deflacijo, po mojem poznavanju stvari zaenkrat v praksi ni znan.

 Zakaj pa imajo takšne težave? Mislim, če pogledamo kako uspešno so jugoviči naredili inflacijo, mi je full čudno da deflacije ne morejo ukiniti.

Sicer pa verjento ni problem deflacija kot takšna, ampak spremjajoči efekti, ki pa so precej podobni tistim pri inflaciji. Predvsem ekonomsko neoptimalno obnašanje podjetij in posameznikov, nenagnjenost k dolgoročnim investicijam (ker ne veš kaj bo) ipd... Ne vem, samo razmišljam... si pa predstavljam da je veselje, ko cene padejo, in toliko večja pizdarija, ko temu sledijo še plače.

jeanmark je napisal(a):

 Zakaj pa imajo takšne težave? Mislim, če pogledamo kako uspešno so jugoviči naredili inflacijo, mi je full čudno da deflacije ne morejo ukiniti.

Obrestne mere so navzgor neomejene (za sekanje glave inflaciji), navzdol pa so omejene z 0%. Ko je centralna banka blizu nule (tako kot je bila japonska) to pomeni dejansko, da je njeno najmocnejse orozje monetarne politike ostalo brez patronov...

Deflacija je tudi s stalisca potrosnika (dajmo reci, emm, potrosniske druzbe) strasno zajebana stvar, ker ljudi naravno sili k varcevanju (hoarding cash, v bistvu), saj lahko utemeljeno recejo, "zakaj bi to kupil danes, ce bom lahko jutri ceneje".

Po moje tu prinese dolocen vpliv tudi asimetrija staranja dobrin in denarja. V dobi inflacije potrosniki divjajo nakupit stvari, se preden se podrazijo, vendar ob tem tvegajo da bodo njihovi nakupi nekoristni - npr. ce letis kupit avto za to, da ga bos rabil cez dve leti, bo tisti avto izgubil 30% realne vrednosti, tudi ce ga imas samo v garazi, da ne omenjamo hrane ... V dobi deflacije pa bo denar po dveh letih vreden vec, in leta se mu ne bodo nic poznala, za razliko od avta.

In, evo, tako, moja spekulacija je, da je deflacija toliko bolj problematicna v gospodarstvih ki so lep cas zivela na inflatorni nacin. Ne vem sicer za evropska, a amerisko gotovo je. Ker ti v deflaciji ne crkne samo normalno povprasevanje, ko ljudje zacnejo cakati nizje cene, odpade ti vse tisto povprasevanje, ki so ga generirali potrosniki z easy kreditom - npr HELOCani plazma teveji, bazeni, itd...

Aja, glede jugovicev ... sistemi kot so bili ex Yu so naravno gojisce inflacije zaradi svoje zasnove. Neumen narod (ki daje neverjetno zaupanje v dejstvo da bodo politiki skrbeli zanj) in ekstremno togo gospodarstvo .. po moje se v yugi resna deflacija nikoli ne bi mogla niti zgoditi. Pomisli, kako nelogicno so se obnasali drzavljani po markovicevem fiksiranju tecaja marke - najprej so vsi devize prinesli v banke zaradi obrestnih mer, potem so pa kao "kupovali" devize (ki so bile ta iste devize, a tega so se zavedali le redki) po ugodnem tecaju, in hodili v tujino kupovat dobrine, ki so bile naenkrat bistveno cenejse kot doma. Dvomim da recimo japonske potrosnike prepricas v kaj taksnega. Dejansko je slo za to, da je narod zacel devize, shranjene v stumfih za slabe cajte masovno kuriti za potrosniske dobrine iz tujine...

najbrž je bistveni problem ta, da se ti v deflaciji enostavno ne splača trošiti, ker je tvoj denar vsak dan več vreden. zato se gospodarska aktivnost ustavlja.

pri inflaciji si seveda idiot, če vsega ne zapraviš takoj in se ne zakreditiraš. jasno, da družbe v inflaciji bolje prosperirajo. problem je v tem, da smo se sedaj zaleteli v steno - tako naprej več ne gre. edina rešitev je sprememba paradigme industrijske družbe same, manj poudarka na materialnih dobrinah

hudiča, zvenim kot ratzinger... ;)

bc123a je napisal(a):


Obrestne mere so navzgor neomejene (za sekanje glave inflaciji), navzdol pa so omejene z 0%. Ko je centralna banka blizu nule (tako kot je bila japonska) to pomeni dejansko, da je njeno najmocnejse orozje monetarne politike ostalo brez patronov...

No, država ima seveda še možnost emsije denarja. Res pa rabiš za to še kakšno JNA ali kaj podobnega, da ta denar zapravi. Če se prav spomnim, je Mićo enkrat inflacijo spravil v eno formulo z količino denarja v obtoku in hitrostjo gibanja. In pri deflaciji je verjento problem v slednjem. Kar lahko sicer do neke mere nevtraliziraš z povečanjem denarja, ampak če so ljudje pasivizirani, gre ta ekstra denar lepo v štumfe, in hitrost kroženja je še manjša. Ljudej sicer ne dobijo 0 obresti (kar jih še bolj stimulira da je denar na varnem in ne v bankah), ampak ker so prestrašeni zaradi minuih dogajanj, ga tudi na denarne trge ne plasirajo.

Verjento pa glavne v centralnih bankah potem še skrbi, kaj se bi zgodilo, če bi ob povečani količini denarja, zaradi borbe proti deflaciji, začel ta denar normalno nazaj krožiti.

jeanmark je napisal(a):

.... Če se prav spomnim, je Mićo enkrat inflacijo spravil v eno formulo z količino denarja v obtoku in hitrostjo gibanja. In pri deflaciji je verjento problem v slednjem. Kar lahko sicer do neke mere nevtraliziraš z povečanjem denarja, ampak če so ljudje pasivizirani, gre ta ekstra denar lepo v štumfe, in hitrost kroženja je še manjša.

Ljudej sicer ne dobijo 0 obresti (kar jih še bolj stimulira da je denar na varnem in ne v bankah), ampak ker so prestrašeni zaradi minuih dogajanj, ga tudi na denarne trge ne plasirajo...

 
Na slovenski borzi pogrešam zemljiške delnice.

Ko je deflacija, bi bile te delnice državnih in občinskih zemljišč zelo zanimive za nakup. Da bi se njihove vrednosti kar naenkrat zelo znižale ali celo izgubile vsako vrednost, ni verjetno. Zato bi se dobro prodajale z majhno korekcijo tečaja tudi v primeru večjega padca tečajev drugih delnic.

Privlačnost nakupa zemljiških delnic bi še povečalo določilo, da je možno določeno državno zemljišče kupiti le z dovolj veliko količino državnih zemljiških delnic in to na dražbi. Enako pa bi lahko veljalo za občinske zemljiščne delnice za nakup občinskega zemljišča. 

jeanmark je napisal(a):

No, država ima seveda še možnost emsije denarja. Res pa rabiš za to še kakšno JNA ali kaj podobnega, da ta denar zapravi. Če se prav spomnim, je Mićo enkrat inflacijo spravil v eno formulo z količino denarja v obtoku in hitrostjo gibanja. In pri deflaciji je verjento problem v slednjem. Kar lahko sicer do neke mere nevtraliziraš z povečanjem denarja, ampak če so ljudje pasivizirani, gre ta ekstra denar lepo v štumfe, in hitrost kroženja je še manjša. Ljudej sicer ne dobijo 0 obresti (kar jih še bolj stimulira da je denar na varnem in ne v bankah), ampak ker so prestrašeni zaradi minuih dogajanj, ga tudi na denarne trge ne plasirajo.

Verjento pa glavne v centralnih bankah potem še skrbi, kaj se bi zgodilo, če bi ob povečani količini denarja, zaradi borbe proti deflaciji, začel ta denar normalno nazaj krožiti.

 
Tako ja, rabis willing porabnika denarja, in to smo v jugi bili kar vsi, ne samo JNA. Sparalo se je izkljucno v devizah, dinarjev se je vsak znebil s svetlobno hitrostjo, pa za karkoli ze. Dokaj posebna situacija, ki jo v deflacijo padajoce normalno gospodarstvo tezko poustvari...

jeanmark je napisal(a):

No, država ima seveda še možnost emsije denarja.

Na japonskem je japonska centralna banka lepo emitirala denar, pa ga noben ni hotel vzeti, in ce ga je kdo vzel, so bile to tiste prisilno ozivljene japonske banke s slabimi krediti, ki so ga vtaknile direktno vsaka v svojo kreditno luknjo, in ga spet ni bilo na trgu.

Ker niso pustili teh bank propasti, je potem po mojem efekt bil nekako tako, da bi morali nastampati toliko denarja, da bi vse te slabe nalozbe pokrili z dejansko valuto, plus preostanek za normalno krozenje. To bi pa takoj potem (ko bi se banke ojunacile, in rekle, evo reseni smo, hop v nove posle) po moje povzrocilo hiperinflacijo.

Skratka, nic ne pomaga emitiranje denarja, ce ga tisti, ki bi ga naj krozili nocejo vzeti, po trgu pa se po drugi strani sprehaja se par zombijev, pardon, crnih lukenj, ki denar sicer vzamejo, a ga ne plasirajo naprej.

Hudič se ne skriva v podrobnostih, ampak v Sloveniji.