Če je to res, kar piše, - in verjamem, da je - potem je to tipični primer napačne ureditve obdavčitve tovrstnih primerov.

Saj ni nič čudnega, ker pri nas napačnih pasusov davčne ureditve (za različne primere) kar mrgoli, sistemskega urejanja in odpravljanja pomanjkljivosti pa ni.

Torej, če birokratu pustiš, da rešuje davčne vidike, potem pravega napredka nikoli ne bo.

Grozljivo kako velik je pohlep naše države.

Pa daj pustite že delodajalcem, da plačajo ljudem in jim dajo kak sladkorček. Ljudje tako ali drugače pustijo ta denar z veseljem v Sloveniji kar stimulira gospodarstvo, potrošnjo, splošno zadovoljtsvo, pa pri vsakem nakupu že pobere država DDV. Da posrednih učinkov ne omenjamo.

Tako pa se ustvarja neko okolje, ki vodi v odklanjanje še potrošnje na domačih tleh.

Država naj raje opravlja korektne strateške investicije, ki bodo vodile v blaginjo državne blagajne in ljudi ter zniževanje davkov.

Groza kako brez vizije in poguma so naši voditelji.

Groza kako brez vizije in poguma so naši voditelji.

Socializemn se je zelo prijel pri nas. Veliko jih je ki menijo da imajo pravico da lepo živijo na stroške drugih (na davkih).

Delniški načrt We SHARE 2.0.

Na zavarovalnici Generali Group S.P.A. s(m)o bili že drugič vključeni v 3 letni delniški načrt We SHARE 2.0. in smo lahko kupilo ustrezno število delnic G IM, po ugodnejši začetni ceni 16,45 €. Po sprejetih pravilih na zavarovalnici so omenjene pravica do vsakoletnega izplačila dividend, kar se vključi v kasnejše izplačilo. Po končanem načrtu so gledali tudi referenčne cene delnic in sicer 30.04, 30.05 in 30.06.2026, kolikor so cene višje od začetnih cen ob vstopu v Delniški načrt WeSHARE, potem se ta višja cena upošteva ob izplačilu. Kolikor pa bi bile cene nišje od začetne, potem se razlika ne izplača ampak delnice G IM ostanejo družbi, kasneje pa družba izplača ustrezno vrednost delnic, kolikor je znašalo vplačilo posameznega delničarja. Ponavadi se doda še diskont 20% s katerim bi naj pokrili morebitno razliko v začetni ceni in razliki, kolikor bi bila cena delnice nižja od začetne. To se je pripetilo pri prvem delniškem načrtu WeSHARE 1.0.
Pri novem delniškem načrtu WeSHARE 2.0. pa so sprejeta pravila predvidevala, da se prejete delnice G IM ali prodajo v celoti (Sell to All) ali pa delničar obdrži polovico delnic G IM (Sell to Cover).

* na plačilni listi je bilo označeno Izkupiček od prodaje delnic WeSHARE - 50%, kolikor se je delničar odločil za Sell to Cover.
* Načrt We SHARE 2.0 se je uspešno zaključil 30. aprila 2026.
* Končna cena 36,74 €, izračunana kot povprečje zaključnih cen delnic Generali v obdobju od 30. marca do 30. aprila 2026 (vključno), je presegla začetno ceno 16,45 €.
Vaši zbrani prispevki so bili samodejno uporabljeni za nakup delnic Generali po začetni ceni, kar vam je omogočilo, da izkoristite rast vrednosti delnice.
Glede na število kupljenih delnic so vam bile dodeljene tudi:
* brezplačne enakovredne delnice
* brezplačne ESG delnice, saj smo dosegli cilj zmanjšanja emisij CO₂ v Skupini za več kot 45%
* brezplačne delnice ekvivalenti dividend, na podlagi dividend, izplačanih v času trajanja načrta.
Od 15. maja bo Obvestilo o dospetju pravic iz delniškega načrta (“Maturity Statement”) na voljo v portalu We SHARE, pod »Viri/Dokumenti«, z navedbo vaših zbranih prispevkov, dodeljenih delnic, bruto donosa in drugih relevantnih informacij o načrtu.
* Rezultat delniškega načrta se bo odrazil na vaši plačilni listi, nato pa boste po odločbi, ki vam jo bo izdal FURS poravnali davčne obveznosti iz naslova bonitet. Če ste izbrali možnost Sell to Cover, bodo preostale delnice pripisane na vaš izbrani račun.
Hvala, ker ste sodelovali v programu We SHARE 2.0 in prispevali k rasti družbe Generali ter ustvarjanju trajnostne vrednosti.

DURS
Davčnemu zavezancu se od dohodka v naravi v obliki delnic ali deležev v gospodarski družbi po določbi dvanajstega odstavka 16. člena Zakona o dohodnini - ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo, 9/12 - odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 - ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 - odl. US, 96/13, 29/14 - odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19, 66/19, 39/22, 132/22 - odl. US, 158/22, 131/23 - ZORZFS, 104/24, 22/25 - ZZZRO-1 in 40/25 - ZINR) in 353.b člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 - ZDavNepr, 111/13, 22/14 - odl. US, 25/14 ZFU, 40/14 - ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 - ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 - odl. US, 203/20 ZIUPOPDVE, 39/22 - ZFU-A, 52/22 - odl. US, 87/22 - odl. US, 163/22, 109/23 - odl. US, 131/23 - ZORZFS,55/24 - odl. US, 100/24, 40/25 - ZINR in 100/25) obračunajo naslednji prispevki delojemalca za socialno varnost:
* akontacija dohodnine po stopnji - 25%;
* prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od osnove po stopnji - 15,50 %;
* prispevek za zdravstveno zavarovanje od osnove po stopnji - 6,36 %;
* prispevek za dolgotrajno oskrbo od osnove po stopnji - 1,00%;
* prispevek za starševsko varstvo od osnove po stopnji - 0,10%;
* prispevek za zaposlovanje od osnove po stopnji - 0,14%;
* Skupaj: 48,10%

[AlojzFerluga]
> Groza kako brez vizije in poguma so naši voditelji.

Socializemn se je zelo prijel pri nas. Veliko jih je ki menijo da imajo pravico da lepo živijo na stroške drugih (na davkih).

se strinjam, ja JIH (al nas?) je veliko, ampak:

davki niso samo denar, ki ga nekdo vzame enemu in da drugemu. so nacin, kako družba financira stvari, ki so pomembne za vse, pa jih trg sam ne zagotovi (dovolj).

trg je zelo ucinkovit pri ustvarjanju mnogih dobrin in storitev, vendar ne meri vsega, kar je za druzbo pomembno. znanost, kultura, sport, osnovna infrastruktura, skrb za okolje ali celo dolocene oblike kmetijstva (ohranjanje kulturne krajine) imajo sirsi pomen, ki ga ni vedno mogoce izraziti samo skozi dobicek. zato obstajajo javna sredstva, subvencije, razpisi,...

normalno, da se vsi ti sistemi na koncu financirajo iz ustvarjene gospodarske vrednosti, iz kje neki pa? brez uspesnega realnega gospodarstva ni davcnih prihodkov. ampak tudi gospodarstvo samo ne obstaja v vakuumu. potrebuje infrastrukturo, izobrazene ljudi, zdravo okolje, stabilno druzbo in stvari, ki jih trg sam po sebi ne zagotavlja nujno.

ni zdaj vprasanje ali trg ali drzava, ampak kje je meja med tem, kaj prepustiti trgu in tem, kaj mora druzba urediti skupaj skozi nek konsenz. da je vse mogoce in celo treba meriti samo skozi neposredno financno korist, je prav tako omejen pogled, kot tisti, da trg sploh ni pomemben.

[primvla]
normalno, da se vsi ti sistemi na koncu financirajo iz ustvarjene gospodarske vrednosti, iz kje neki pa? brez uspesnega realnega gospodarstva ni davcnih prihodkov. ampak tudi gospodarstvo samo ne obstaja v vakuumu. potrebuje infrastrukturo, izobrazene ljudi, zdravo okolje, stabilno druzbo in stvari, ki jih trg sam po sebi ne zagotavlja nujno.

ni zdaj vprasanje ali trg ali drzava, ampak kje je meja med tem, kaj prepustiti trgu in tem, kaj mora druzba urediti skupaj skozi nek konsenz. da je vse mogoce in celo treba meriti samo skozi neposredno financno korist, je prav tako omejen pogled, kot tisti, da trg sploh ni pomemben.

v interesu sirine je treba dodati se, da se davki seveda ne porabljajo samo za stvari, ki jih rabi gospa druzba ali ki so bistveni za delovanje gospodarstva (in s tem med drugim prihodnje davcne prihodke), temvec specificno za dobro nakonektane posameznike - torej, zasebni dobicki, ki jih je kao pomembno v neki meri podrzaviti v imenu skupnosti, se pretocijo v zasebne dobicke (... neposredno financno korist...) drugih.

(ce bos zdaj vprasal, a sem za to, da se ukinejo subvencije gospodarstvu, ja, sem za, ampak nisem mislil na taksno obliko pretakanja.)

... in to je tisto, kar gre zlasti v nos pri "ja ampak davki so zaradi nas vseh, morajo bit, in to po moznosti cim visji".

zdej a kdo kritizira davke zaradi tega, ker ni on tisti specificni nakonektani posameznik, torej v bistvu nima nic proti konceptu takih posameznikov, samo ni mu kul, ker to ni on... najbrz da ja, tako kot "smo proti diktaturi" komot pomeni "smo proti diktaturi njihovih, seveda pa nam je kul diktatura nasih".