Ehhhhhh, gospodje, s polno ritjo je lahko srati.

Ljudje imajo večina omejena sredstva in delajo, kakor pač gre.

Največ počasi več let in del za delom stavbe.

Pri teh (skoraj) nič energijskih stavbah se vedno spomnim žledoloma leta 2010, ko sta "ta mlada" od znanke z takrat napredno hišo (z rekuperatorji, toplotno črpalko in seveda brez dimnika) pribežal k staršem v hišo, ki je opremljena staromodno (z pečjo na drva), da se malo pogrejeta v hišo in si skuhata kakšen obrok.

In še en komentar, ki se nanaša tudi na uporabo standardov učinkovite rabe energije v stavbah: zakaj so se pri poplavah leta 2023 prevračale hiše? Zato ker glede na standarde PURS vsi uporabljajo temeljno ploščo in ne pasovnih temeljev. Pod temeljno ploščo se nahaja plast trdne penjene plošče, ki jo je poplavna voda tako poškodovala, da je stavba postala nestabilna. Po tej izkušnji so se ljudje ponovno spomnili na pasovne temelje. Vse novotarije se ne skladajo z zdravo kmečko pametjo.

Ukrepi EKO SKLAD so smisleni in dobri za uporabnike, vendar v praksi ne delujejo ne hitro in ne učinkovito .... od odločbe do realizacije mine predolgo časa ... zakaj, zato ker je država v izvedbi delegirala samo določene izvajalce ("monopoli"), slednji pa ta ukrep ne jemljejo kot prioriteto, temveč kot še eden prodajni kanal več.
Ampak, saj to nikogar ne briga! Važno, da imajo kaj za povedati na tiskovnih konferencah ... ministri, sekretarji, direktorji vseh teh številnih inštitucij, ki te ukrepe kvazi urejajo.

Tega ne zastopim? Malo bolj pojasni...

Če naredim sestavo: najprej se pojavi podložni beton, na katerega se položi stirodur, oziroma trši stiropor, nad njim pa temeljna plošča. Tako ne prihaja praktično do nobenih topoltnih izgub med samo konstrukcijo in tlemi. Slabost tega pa je, da je poplavna voda dobesedno spodjedla (zvrtinčila), zmlela trdi stiropor in sama konstrukcija je postala nestabiola in kot smo videli na posnetkih so se stanovanjske hiše ob poplavah enostavno prekucnile.
To je ali bo kar dober izziv: kako upoštevati standarde PURES-a in statično varnost same stavbe.

[FIN-277951]
Če naredim sestavo: najprej se pojavi podložni beton, na katerega se položi stirodur, oziroma trši stiropor, nad njim pa temeljna plošča. Tako ne prihaja praktično do nobenih topoltnih izgub med samo konstrukcijo in tlemi. Slabost tega pa je, da je poplavna voda dobesedno spodjedla (zvrtinčila), zmlela trdi stiropor in sama konstrukcija je postala nestabiola in kot smo videli na posnetkih so se stanovanjske hiše ob poplavah enostavno prekucnile.
To je ali bo kar dober izziv: kako upoštevati standarde PURES-a in statično varnost same stavbe.

Verjetno se da to dokaj preprosto rešit. da na koncu gradnje, Oblijes rob med podloznim betonov in temeljno ploščo.
Lahko daš še nekaj armature v ta rob, če se bojiš silne vode.
Drugače pa mislim,da tu ni bil problem način gradnje, temveč gradnja na poplavnem območju.

Da ti spodje stirodur mora, preteči kar nekaj vode z veliko silo.

Sam bi bolj rekel,da ni bil problem v izolaciji, stirodurju.
Temveč da je voda enostavno spodjedla tampon, nasutje pod plavajoco ploščo.

Se pravi... da mora preteci toliko vode... da nima veze kaki so temelji... ali pasovni ali temeljna plosca...
Pri taki kolicini ti verjetno oboje spodje...
Stirodur tukaj ne igra nobene vloge...
Tudi ce ga spodje je mozno hiso naravnati...
A ima mogoce tvoj sosed hiso s temeljno plosco in stirodurjem?