Datum objave: 18. 12. 2006 Mesto objave: Finance

Finance so jo spet pozabile gor nalimat.

www.nlbskladi.si/ima..._12_06.pdf

maaa, čakam kdaj bodo končno objavili, da so za preoblikovanje...

Srečali smo se.Dobili smo sejnine!Potem smo odšli.

Zakaj objavljajo sploh take zadeve?

res bedast...

...da zameglijo sliko in skrijejo bistvo?

beebler je napisal(a):
maaa, čakam kdaj bodo končno objavili, da so za preoblikovanje...

Glede na nedavno hudovanje Kleindiensta nad tem, kako je Maksima v slabšem položaju od vzajemnih skladov, ker ji iz premoženja odtekajo bodisi dividende ali pa davek na dobiček
http://www.dnevnik.s...ik/217514/< /a>
se je vsaj meni zastavilo vprašanje (na žalost se novinarki ni), zakaj potem odlašati. Maksima tako po netržnem premoženju kot po geografski in panožni razpršenosti portfelja ustreza, tako da gre za formalnost – spisati morajo nova pravila upravljanja in nov prospekt, nato sklicati skupščino, da potrdi preoblikovanje, na koncu pa še vložiti zahtevo na ATVP. Če NLB Skladi to želijo, je Maksima vsekakor lahko VS že v letu 2007 in to recimo pri 10% kazenski izstopni pomeni 17% bruto donosa v enem letu.
Kleindienst praviloma noče ničesar komentirati in če je tokrat le spregovoril, ga očitno ta obdavčitev (kljub kompromisom v ZDDPO-1B) res močno jezi...

Rad bi dodal samoumevno: manj kot je delničarjem izplačanih dividend, višja je osnova za upravljalsko provizijo. Prav nič narobe ni, če investicijska družba dobiček razdeli in prepusti reinvesticijske odločitve delničarjem. Še posebej, če KOTIRA Z DISKONTOM! V bistvu bi morala najprej poskrbeti za kotacijo brez diskonta, potem pa lahko filozofira o politiki dividend.

Imam.

0512SEMAF je napisal(a):
Rad bi dodal samoumevno: manj kot je delničarjem izplačanih dividend, višja je osnova za upravljalsko provizijo.

Seveda, zato so zlobirali ZDDPO-1B. Ampak kot kaže, Kleindienst še vedno ni zadovoljen. Preoblikovanje vse te težave odpravi, jim pa seveda kapital lahko potem beži skozi izstope.
P: tudi jaz imam

Sam osebno nisem velik pristaš ID-ovskih dividend,ker pač nižajo KV,z davkom na dividendo se  polni predvsem davčna blagajna.Kar tudi pove dosti o vzrokih tovstne direktive.Država pač ljubi davke in to je načeloma legitimno razmišljanje.Meni osebno je pač bližje višja KV in nižji diskont,če rabiš denar pač del delnic prodaš.
V trenutni davčni situaciji,kazenskih provizijah in dejstvu,da so tudi IDI letos lepo zrasli je tudi možen beg delničarjev relativen,možnost arbitraže precej znižana.
Sploh so idovski vlagatelji dokaj trdni vlagatelji,razmišljajo dokaj dolgoročno.

Imam.

se tole v mozaik - trenutno imamo na ljse 3 kotirajoce vzajemne sklade, od tega je samo en etf, druga dva pa sta "navadna", ki sta se tudi znasla na borzi (mp-balkan in ex moneta). to je nekoliko posebna situacija. je pa ravno interes upravljalcev pred bezanjem denarja tisti, ki bi jo lahko rinil se dalje. je nekaj v tem za ene in druge: fizicna oseba ima prek prodaje na borzi davcno priznan strosek, sprva ekvivalenten kazenski izstopni, upravljalcu pa niso cekini usli.

Predpis o izplačilu 90% dela dobička v tekočem letu ali siceršnja obdavčitev dobička je bil sprejet v interesu domnevne zaščite malih delničarjev.Če razmišljam na nekoliko luciden način je v tem primeru kontraproduktiven,sklad je izgubljal sredstva,delničarji so plačevali davek na dividende,tečaji so posledično ostali na nižjih ravneh.Ker kdor želi,ob predpostavki da je trg kolikor toliko učinkovit, delnico pač vedno lahko proda.
V primeru zadržanja dobička znotraj sklada ali blažje dividendne politike bi razmerje med tržnim in netržnim premoženjem bilo blizu zaželjenega in pogoji za preoblikovanje v VS  že v veliki meri izpolnjeni,portfelji disperzirani.

Zanimivo.Torej bi bila želja po tako visokih dividendah v dokajšnji meri v interesu zakonodajalca(beri države),delničarja v delni meri,DZU-ja boljkone ne.

Naši IDi so veliko bolj podobni etf-om kot vzajemnim skladom. Pri etf-ih pa imam rad del donosa v obliki dividende zato, ker pogosto kotirajo z diskontom ali s premijo. Tako lažje dolgoročno držim papir in se ne "sekiram" zaradi kratkoročnih nihanj, saj dobivam tudi dividende. Če bi recimo etf dividende zadrževal in kotiral z diskontom, je bolj verjetno, da bo ta diskont bolj časovno trdovraten kot pa če etf izplačuje dividende.

Upravljalec etf-a je po mojem zainteresiran, da so nihanja okrog kv oz. nav še v nekih normalnih mejah. Nobenega razloga ni da bi bodisi zadrževal vse dobičke v okviru kv bodisi izplačeval vse dobičke kot dividende. Če pa upravljalec ID-a "ne zaupa" svojim delničarjem, je to druga zgodba - slovenska zgodba. Tedaj si mora zaupanje prislužiti. Zakaj bi bil problem izplačati dividendo? Če upravljalec meni, da je zadržana dividenda bolje naložena kot izplačana, mora to zelo jasno utemeljiti delničarjem.

Tudi meni je v končni fazi bolj všeč višja kv, samo ne vem, če je še kje kakšne upravljalec, ki bi mu zaupal tako, kot delničarji Berkshire-a zaupajo Buffet-u.

No, mal sem se skušal vljudno razpištoliti zato, ker očitno upravljalec MAIR meni, da je pametnejši od svojih delničarjev (link na članek v Dnevniku zgoraj).

0512SEMAF je napisal(a):
Naši IDi so veliko bolj podobni etf-om kot vzajemnim skladom. Pri etf-ih pa imam rad del donosa v obliki dividende zato, ker pogosto kotirajo z diskontom ali s premijo.

ha?
verjetno govoris splosno o cef, kar idi tudi so?
za etfje je namrec znacilno, da obstaja moznost konverzije kosarice v enote etfja in nazaj, kar drzi borzno ceno tipicno zelo blizu "knjigovodske". za cefe v splosnem pa ne.

to se je potem razvleklo v mail debato s Tadejem o tem, kaj tocno pomeni etf in kaj cef... ker v praksi se pojavlja vse sorte.

verjetno je "najbolj prav" postaviti takole:

- etf je karkoli, kar je sklad in kotira - kot pove izraz: exchange-traded fund

- cef je etf (v zgornjem smislu), katerega lastnost je, da NIMA odprte konverzije delnic - ni arbitraze med borzo in primarnim trgom - primer: idi in vse tisto, kar se tule nahaja pod "closed end etfs": http://www.etfconnect.com/select/FindAFund.aspx

- indeksni etf: tisto, kar se ponavadi nenatancno imenuje kar etf, torej recimo ishares, mp-eurostock.si ... in za kar je znacilna tudi odprta konverzija (kakorkoli je ze izvedena), ta pa drzi interval premije / diskonta zelo nizko

- etf, kjer je konverzija, niso pa indeksni - primer: mp-balkan.si, probanka globalni in vsi primeri, ko kotira navaden ne-indeksni vzajemni sklad

nakar se zadeva lahko se dodatno zakomplicira, ker gre zadeva pri indeksnih vedno bolj v smer tega, da je ze sam indeks tak, da v bistvu odraza neko aktivnost upravljalca oziroma je formalni zapis njegovih upravljalskih kriterijev, ki se potem pac avtomaticno prilagaja, portfelj pa stece za njim.

in potem je tu kot ekstra specialni primer probanka globalni, ki naj bi po teoriji imel nizek spread med vep in trzno, vendar ga nima, ceprav ga pravzaprav ima :)), ker je pac interval med vep in tem, koliko dejansko iztrzis, pri upravljalcu trenutno podobno ogromen kot na trgu. se pravi ... boljse bi bilo govorit o spreadu med ceno na borzi in ceno na primarnem trgu (pri upravljalcu), ne pa o spreadu med borzo in neko kao eno samo (knjigovodsko, vep) vrednostjo.

em... grem spat :)

Hvala za izčrpno pojasnilo. Imel sem v mislih cef ali "cef etf", kot je opredeljen tule:
www.etfconnect.com/e...ls_cef.asp Sam imam eno naložbo v "cef etf", nekaj pa jih spremljam in vidim, da diskonti/premije skoraj nikoli ne presegajo 10% kv. Z nekaj (finančne) bolečine sem se naučil, da če je premija več kot 10%, je treba ponavadi takoj prodati. Na drugi strani pa vidim, da upravljalci skrbijo, da diskont prav tako ne pade predaleč. Priznam pa, da sem sklepal le iz obnašanja "mojih" etf-ov, torej tistih, ki jih sam spremljam.

obstajajo zelo hudi primeri v obe smeri, recimo ce malo pogledas vedenje cefov za rusijo in indijo ... drugace pa ja, naravni bias je ponavadi navzdol, torej k obstoju diskonta in ne premije. zakaj - ker tisti, ki prodaja, je lahko v situaciji, da "mora" prodati; ker pac potrebuje za nekaj drugega denar, mogoce za neko porabo. tisti, ki kupuje, pa ponavadi ni "primoran" nekaj kupovati.