Kako si predstavljajo omenjena Gospoda varčevanje povprečnega Slovenca, ki prejme danes 700 Eur netto plače in je star med 50  in 55 let, najboljše povprečje 18 tih let pa mu znaša 500 Eur?!  Koliko pa so navarčevali današnji upokojenci, ki prejemajo preko 1500Eur pokojnine? Če se že povsod poskušamo primerjati z boljšimi ( ali pa samo tam, kjer naši politiki ustreza), bi pa  tu lahko lahko kopirali tiste,ki so najvišje pokojnine limitirali.Ko pa se tega vprašanja dotaknemo, pa takoj naletimo na nepremostljiv zid - oviro tišine.

Pa vsi natepavajo s to davčno olajšavo... davek bojo tisti, ki danes vplačujejo v drugi steber in zaradi tega dobijo davčno olajšavo, plačali takrat, ko bojo hoteli do teh sredstev priti. Res ne vem zakaj vsi zaje... folk s temi davčnimi olajšavami - aja mogoče zato, ker so vsi od pokojninskih družb, ki bojo mele od tega samo profit.

Vse skupaj je itak samo en velik nateg folka v stilu NSVS-jev.

Vplačujte čimveč, morate, splača se (nam).

Davčno olajšavo naj si nekam zatlačijo. Če je donos in sam sistem zanič ti tudi ta olajšava nič ne pomaga. Deluje pa pozitivno v psihološkem smislu "..ej, tole je pa neobdavčeno! A res al kaj??.." Pa kako nekateri mislijo da bodo s prispevkom max. 17 jurjev/mesec in donosu 4-5%/leto imeli konkreten dodatek k penziji? Da ne omenjam da je ta dodatek pri javnih uslužbencih celih 6 jurjev/mesec. Čeprav po drugi strani..boljše to kot pa nič.

blink wrote:
Davčno olajšavo naj si nekam zatlačijo. Če je donos in sam sistem zanič ti tudi ta olajšava nič ne pomaga. Deluje pa pozitivno v psihološkem smislu "..ej, tole je pa neobdavčeno! A res al kaj??.." Pa kako nekateri mislijo da bodo s prispevkom max. 17 jurjev/mesec in donosu 4-5%/leto imeli konkreten dodatek k penziji? Da ne omenjam da je ta dodatek pri javnih uslužbencih celih 6 jurjev/mesec. Čeprav po drugi strani..boljše to kot pa nič.

Predvsem z zadnjim stavkom se strinjam. Za tiste, ki ne morejo / ne znajo prihraniti kaj več od svoje plače kot 10-20 tisočakov mesečno je tudi ta način varčevanja boljši kot nič. Vsekakor pa je plozanje, da se vplačevanje do 5,8% bruto splača zaradi davčne olajšave, navadno nategovanje folka. Z vplačili v II steber ni za pretiravati, bolje je vlagati v III in IV steber.

A IV steber tudi obstaja? Kaj nej bi predstavljal?

vrom wrote:



Predvsem z zadnjim stavkom se strinjam. Za tiste, ki ne morejo / ne znajo prihraniti kaj več od svoje plače kot 10-20 tisočakov mesečno je tudi ta način varčevanja boljši kot nič. Vsekakor pa je plozanje, da se vplačevanje do 5,8% bruto splača zaradi davčne olajšave, navadno nategovanje folka. Z vplačili v II steber ni za pretiravati, bolje je vlagati v III in IV steber.

Meni pa se zdi, da ti pojma nimaš kaj je drugi steber in klobasaš neumnosti. Kadar daš tak predlog, ga argumentiraj, pa ne s tistim "baba čula, baba rekla". Če ne, drži, da pojma nimaš!

Mladen

blink wrote:
A IV steber tudi obstaja? Kaj nej bi predstavljal?

 
Hiška, vrt, kure na dvorišču, pujs v štali,...

Pa še eno resno vprašanje...

Kako natančno delujejo ti skladi? Kako se določa in usklajuje renta?
Npr. imamo zaprt sklad z 10. varčevalci, ki so privarčevali 10mioSIT. Donosov ni. Vsi naenkrat dobijo pravico do pokojnine in po tablicah naj bi živeli še 10 let. Vsak torej dobi 100kSIT na leto. Prvo leto jih devet nepričakovano umre. Bo zadnji zato dobival 10-krat večjo pokojnino?

Kaj če denarja zmanjka? Če zadnji upravičenec živi nepričakovano dolgo. Se to sploh lahko zgodi (da denarja zmanjka, ne da nekdo dolgo živi:), ali ima sistem dovoj rezerve? Kaj se potem zgodi z denarjem, ki ostane?

Gre za rento in ne penzijo. Ti izbereš, na kakšen način ti izplačajo to rento: kot doživljensko penzijo, kot rento na 20 let ali v enkratnem znesku. V primeru smrti se privarčevani denar prenaša na dediče.

Donosnost vsaj dokler je nepovratna olajšava 22,1 % prispevkov iz BOD in 16,9% prispevkov delodajalca + davek na plače, zame ni vprašljiva. Bolj je vprašljiva DOLGOROČNA KAPITALSKA SPOSOBNOST upravljalca pokojninskega načrta. Seveda se najbolj izplača samo KOLEKTIVNO varčevanje (najmanj 67% zaposlenih), ostala so bistveno manj, saj razen dohodnine ni drugih olajšav.... Aja, za 17.000 privrčevanih, bi se to v neto znesku poznalo 10.000 + pokojninska osnova manjša za 14.000 (3000 so prispevki delodajalca in ne štejejo v osnovo)...

Mladen

XVGPD wrote:


Meni pa se zdi, da ti pojma nimaš kaj je drugi steber in klobasaš neumnosti. Kadar daš tak predlog, ga argumentiraj, pa ne s tistim "baba čula, baba rekla". Če ne, drži, da pojma nimaš!

Mladen

Mladen,
strinjal se boš da gre pri drugem stebru predvsem za varnost in manj za donosnost.
Upam da zastopiš tudi, da je oglaševanje davčne olajšave nateg, ker davek itak plačaš ob izplačilu .
Poleg tega se renta  izplačuje doživljensko in je zato toliko manjša.
Torej dovolj razlogov zame , zakaj ne svetujem pretirano velikega vplačila v II steber. 
Izpadli  dohodek si bo moral vsak nadomestiti sam z vlaganjem v kakšno drugo obliko varčevanja oz. zavarovanja.
Potrebno si je zgraditi več stebr zavarovanja za starost.
Če tega ne zastopiš potem ti pa tudi dober nasvet ne more pomagati.

Smreke in bukve v gozdu si še pozabil...

vrom wrote:
strinjal se boš da gre pri drugem stebru predvsem za varnost in manj za donosnost.
Upam da zastopiš tudi, da je oglaševanje davčne olajšave nateg, ker davek itak plačaš ob izplačilu .

Tako je, gre dejansko za odlozeno placevanje davka. Kar ima vseeno svoje prednosti, dokler je v sloveniji obdavcitev progresivna. Na denar, ki ga dajes v II steber bi sedaj procentualno placal vec davka, kot ga bos kot upokojenec (ker bo takrat tvoja dohodninska osnova nizka).

Glede na to, kako slabo znajo ljudje racunati z denarjem na dolga obdobja pa sem preprican da bo II steber eno veliko razocaranje, ko bo prislo do izplacevanja penzij..

Janezp wrote:

Glede na to, kako slabo znajo ljudje racunati z denarjem na dolga obdobja pa sem preprican da bo II steber eno veliko razocaranje, ko bo prislo do izplacevanja penzij..

 
ja normalno da bo,
če odmislimo sposobnosti upravljalca, potem si poglejmo;

a) do kakšne višine država stimulira pokojninsko varčevanje (davčne olajšave)
b) koliko je povprečna premija, ki se trenutno vplačuje v pok.zavarovanja

se to primerja z

c) tistim, kar ljudje trenutno plačujejo za druge - se pravi sedanje upokojence

Dejstvo je, da je pokojninsko varčevanje trenutno največji nateg države, ker ljudi slepijo, da bodo z 5 jurji mesečnega varčevanja prišli do nevem kako visokih penzij. Trenutno je pa tako, da bo človek, ki ima do upokojitve manj kot 15 let, dobil cca tolk penzije, kot jo trenutno vplačuje - to je 5 jurjev.

Potem je pa tu še davčna olajšava na premije izražena v procentih; to pomeni, da revež (človek z majhnimi dohodki) tako ali pa tako ne more plačevati visokih premij.

se strinjam, streznitev bo zelo boleča

Moja 40- letna hči ima skupaj z varstvenim dodatkom 78.000 mesečnega dohodka, upokojili so jo v 29-letu starosti.Le kako naj si izboljša dohodek, ko bo povsem brez pomoči staršev ostala.Dela, ki bi mu bila kos, žal ni dobiti in ji je tudi prepovedano. Inšpekcija jo je že preganjala.Naj mi kdo pove, kako se pomaga takemu človeku, da ne bo primoran postati klošar.

OK, olajšava je nateg... torej naj varčujem sam, recimo nekaj bolj varnega ... obveznice => obresti => te so pa tudi obdavčene + nimajo narave rente.... a obstaja naložba, ki naj bi prinašala rento + ni obdavčena (ja valda, zihr je okoli vogala)....

resno, zanima me kaj so alternative, oziroma če še nimam izkoriščene olajšave: ali naj vplačam do višine olajšave?

omarh wrote:
OK, olajšava je nateg... torej naj varčujem sam, recimo nekaj bolj varnega ... obveznice => obresti => te so pa tudi obdavčene + nimajo narave rente.... a obstaja naložba, ki naj bi prinašala rento + ni obdavčena (ja valda, zihr je okoli vogala)....

resno, zanima me kaj so alternative, oziroma če še nimam izkoriščene olajšave: ali naj vplačam do višine olajšave?

Alternativa je razpršitev premoženja. V več vrst skladov in naložb, najprej pa seveda v lastno stanovanje.
Tako precej zmanjšaš možnost da se ti vse ladje potopijo  (seveda pa je tudi to možno, če npr pride vojna, potres ali dobiš aids, ampak to je pa že druga zgodba ...:)

Lia wrote:
Moja 40- letna hči ima skupaj z varstvenim dodatkom 78.000 mesečnega dohodka, upokojili so jo v 29-letu starosti.Le kako naj si izboljša dohodek, ko bo povsem brez pomoči staršev ostala.Dela, ki bi mu bila kos, žal ni dobiti in ji je tudi prepovedano. Inšpekcija jo je že preganjala.Naj mi kdo pove, kako se pomaga takemu človeku, da ne bo primoran postati klošar.

Je invalid ali zakaj?

        &n bsp;       &nbs p;             Tri slovenske  zgodbe
        &n bsp;       &nbs p;                         1.
Štefka in Lojze sta farmacevtka in programer, oba z diplomo, in imata  dva
otroka v vrtcu. Na mesec zaslužita skupaj 610 tisoč tolarjev bruto in  sta
ravno na zgornjem robu 6. razreda za otroški dodatek in 4. razreda  za
plačilo vrtca. Lojzetu v službi ponudijo napredovanje in povišico za  10
tisoč bruto. Po izračunu ugotovita, da bi tako izgubila 2.950 tolarjev  pri
otroških dodatkih in 17.368 pri plačilu vrtca, pridobila pa zgolj  5.220
pri višji neto plači. Torej je zaradi njegovega napredovanja  družinski
proračun mesečno na slabšem za 15.098 tolarjev. Kaj storiti? Lojze  sprejme
odgovornejše delo in prosi, da mu plače ne zvišajo. Ob dvigu plače bi  bila
država z vsemi proračuni in zavodi na boljšem za 2.950 tolarjev  pri
otroškem dodatku, 17.368 pri plačilu vrtca, 4.780 pri prispevkih  in
dohodnini delavca, 1.910 tolarjev pri prispevkih delodajalca in davku  na
izplačane plače. Torej bi imela država zaradi Lojzetovega  odgovornejšega
dela 27.008 tolarjev več, Lojze in Štefka 15.098 tolarjev manj  in
delodajalec 11.910 tolarjev manj na  mesec.
        &n bsp;       &nbs p;                            2.
Micka in France sta medicinska sestra in gradbeni tehnik. Imata dva  otroka
v vrtcu. Na mesec zaslužita skupaj 500 tisoč tolarjev bruto in sta  ravno
na spodnjem robu 6. razreda za otroški dodatek in 4. razreda za  plačilo
vrtca. Mesec normalno preživijo, rada pa bi prišla do lastnega doma.  Ker
njuna občina stanovanjskih posojil ne upošteva pri znižanju plačila  vrtca,
bi ob odplačevanju posojila težko pokrivala življenjske stroške.  Kaj
storiti? Sporazumno in potiho se ločita, določita 15 tisoč  tolarjev
preživnine za vsakega otroka in France se za stalno prijavi pri  svojih
starših. V resnici se njihovo življenje ne spremeni. S to spremembo  pade
Micka z obema otrokoma v 4. razred za otroški dodatek in 2. razred  za
plačilo vrtca. Tako družinski proračun povečata za 11.060 tolarjev  pri
otroških dodatkih in 34.736 tolarjev pri plačilu vrtca, torej v skupnem  za
45.796 tolarjev na mesec in skupaj gradita  hišo.
        &n bsp;       &nbs p;                              3.
Ančka je kuharica, mati dveh otrok in zasluži 150 tisoč tolarjev bruto  na
mesec. Ob ločitvi je bila določena preživnina 20 tisoč tolarjev za  vsakega
otroka, vendar je nekdanji mož v resnici ne plačuje. Za izterjavo se  ne
odloči, saj bi to zelo verjetno pripeljalo do nasilja. Zaradi  določene
preživnine, ki je dejansko ne dobi, pade v 3. razred pri otroških  dodatkih
in v drugega pri plačilu vrtca, namesto enega nižje. Ker nekdanji  mož
uveljavlja posebno olajšavo za otroke, ima zaradi tega za 10.638  tolarjev
nižjo neto plačo. Ančka zaradi preživnine, ki je v resnici ne dobi,  plača
17.368 tolarjev več vrtca in dobi 9.280 tolarjev manj otroškega  dodatka.
Če upoštevamo še dohodnino, dobi neto 37.286 tolarjev manj na mesec.  Z
otrokoma mora preživeti mesec s 150 tisoč tolarji, vendar ji po  plačilu
najemnine za garsonjero in položnic ostane le še 60 tisoč tolarjev  za
druge stroške.

Pri tem pa se postavlja vprašanje, ali so transferji  v obliki denarja
sploh smiselni. Morda bi bilo bolj smiselno narediti res  brezplačno
osnovno šolo, financirati večji del plačila vrtca in otrokom  omogočiti
športne dejavnosti po res nizkih cenah.




potem pa še vplačujte v drugi steber ali tretji ali četrti ali peti ali deseti če morate; 35 EUR na mesec toliko bo vredno vaše življenju v penziji, pa še to vas bodo oropali v mestnem parku, kjer ne bo policije in ostalih organov ker jih ne bo imel kdo plačat:)

1. Jako napredovanje za 10k bruto dodatka.
2. Z dodanimi 45k mesečno bosta res jako hišo zgradila.
3. Problem je v tem, da so preživnine prenizke.

Vprašanje zate: in od kje naj država vzame denar za brezplačne šole, vrtce in športne dejavnosti, če ne iz davkov?

Ja pa ja. Država 50 let upokojuje 50 letnike in mlajše (da tudi nekaj čez 40 let), ki vsi povprek še kakšnih par deset let fino vsepovprek fušajo in sicer za velike denarce. Sedaj pa bomo ostali, ki bomo lahko delali do 70. leta šparali čim več (ob donosih, da si na koncu tako desetkrat na minusu), malo morgen. 
Ob teh demografskih podatkih lahko mirno zaključimo, da bodo morali tudi gospodje upokojenci maksimalne pokojnine znižati na neko povprečje tistega obdobja. Tisti, ki imajo sedaj maksimalne pokojnine - ne vem ali so sedaj blizu 300.000 so si dosti nagrebli že pred pokojninami, tista večina s 100 tisočaki pa tako že životari. Draga država - ne rabimo politikov, ki znajo samo zategovati pri državljanih - konkretno za pokojnine bo potrebno zategniti na vseh področjih - javni upravi, ogromne dobičke, še bolj pa davčne utaje, bo pač potrebno malo oskubiti.     

malo bomo pršaparal, malo pa zaslužili pa bomo preživeli do smrti:)))

Zgleda da se na državo tko ne moremo zanašat.  Pol je najbolje da si finančno neodvisnost zagotovimo kar sami še pred pokojnino... (kdor si jo lahko)

Ali smo upravičeni do katerekoli pokojnine ali drugih transferjev od države če bi se želel predčasno upokojiti?
(npr po 25 letih delovne dobe). 

Hja, nesejo jo študentski privilegiji.