Ko bomo upokojenci prejeli polno pokojnino in lahko naprej delali, torej nam država ne bo ukradla 60% prislužene pokojnine, bo slika drugačna. Razumem pa, da je za podedovane pokojnine nekje treba vzeti.

Tuji delavci so lani pomenili 16 odstotkov vseh delovno aktivnih, do leta 2030 bi se ta delež lahko povzpel na 26 odstotkov

za primerjavo:

Luksemburg ~50–55 % Izjemen delež zaradi čezmejnih delavcev in mednarodnih institucij.
Ciper ~22–26 % Visok delež delavcev v turizmu, storitvah in gradbeništvu.
Malta ~22–25 % Hitra gospodarska rast in močan priliv delovne sile iz tretjih držav.
Avstrija ~18–20 % Visok delež delavcev iz EU (sosednje države) in Zahodnega Balkana.
Nemčija ~16–18 % Ključna destinacija za delovno migracijo v predelovalni industriji in storitvah.
Slovenija ~16,1 % Rekordna raven; večina delavcev prihaja iz držav z območja nekdanje Jugoslavije.
Irska ~15–17 % Močan tehnološki in farmacevtski sektor z mednarodno delovno silo.
Španija ~13–15 % Visoka zastopanost v kmetijstvu, gradbeništvu in gostinstvu.
Belgija ~12–14 % Visok delež državljanov drugih držav EU (bruselska regija).
Italija ~10–11 % Zastopanost v kmetijstvu, oskrbi na domu in industriji.
Francija ~9–10 % Stabilen delež tujih delavcev v gradbeništvu in storitvenih dejavnostih.
Nizozemska ~8–10 % Zastopanost v logistiki, kmetijstvu ter visokotehnoloških sektorjih.
Švedska ~8–10 % Raznolik delež tujih delavcev (znotraj in zunaj EU).
Češka ~7–9 % Povečanje deleža zaradi industrijskih potreb in delavcev iz Vzhodne Evrope.
Poljska ~5–7 % Znanoten porast v zadnjih letih (predvsem delavci iz Ukrajine).
Hrvaška ~4–6 % Hitro naraščanje uvoza delovne sile za turizem in gradbeništvo.
Romunija / Bolgarija < 2 % Tradicionalno izvozni trgi delovne sile z nizkim deležem tujih delavcev.

hvala gemini

Mitja Gorenšček, GZS: »Določena delovna mesta bo treba primerno ovrednotiti, da bomo zbudili interes zanje.«

In kaj je do zdaj preprečevalo podjetnikom, da bi to storili? No, saj najbrž so, kljub temu, da je bilo zanimanje za delovna mesta menedžerjev že prej kar visoko.

Zadeve so zelo preproste in vsak z dvema delujočima možganskima celicama, ve kaj narediti.
Ampak, ga ni heroja, ki bi se tega lotil.

1. Zmanjšati število zaposlenih v JS, kjer jih je, ob vsej digitalizaciji, vsaj 50.000 preveč.
Znižati bizarno število dni dopusta v JS. Recimo max. 35 dni.
Ne pa, da imajo (običajno zdravniki) 45+ dni dopusta, pa potem še izobraževanja in "izobraževanja" tako, da na leto efektivno delajo mogoče 6 mesecev...
Striktna kontrola bolnišk. Ena kršitev - adijo.

Podobno stanje je tudi v raznih "državnih firmah": DARS, SŽ, RTV, komunale itd... ...niti ne omenjam.

2. Znižati povprečne plače v JS pod plače gospodarstva, kot je to v uspešnih državah - imajo dovolj drugih bonitet, ki jih v gospodarstvu lahko samo sanjamo.

3. Bistveno znižati socialo za nezaposlene zdrave ljudi.

In kar naenkrat bomo ugotovili, da nas je v Sloveniji dovolj in da dejansko ne potrebujemo nobene uvožene delovne sile.

...
...
...
Ampak, diplomant mednarodnih odnosov z magisterijem iz bureka pa ja na bo vozil viličarja...
...tough shit!

[]
Zadeve so zelo preproste in vsak z dvema delujočima možganskima celicama, ve kaj narediti.
Ampak, ga ni heroja, ki bi se tega lotil.

1. Zmanjšati število zaposlenih v JS, kjer jih je, ob vsej digitalizaciji, vsaj 50.000 preveč.
Znižati bizarno število dni dopusta v JS. Recimo max. 35 dni.
Ne pa, da imajo (običajno zdravniki) 45+ dni dopusta, pa potem še izobraževanja in "izobraževanja" tako, da na leto efektivno delajo mogoče 6 mesecev...
Striktna kontrola bolnišk. Ena kršitev - adijo.

Podobno stanje je tudi v raznih "državnih firmah": DARS, SŽ, RTV, komunale itd... ...niti ne omenjam.

2. Znižati povprečne plače v JS pod plače gospodarstva, kot je to v uspešnih državah - imajo dovolj drugih bonitet, ki jih v gospodarstvu lahko samo sanjamo.

3. Bistveno znižati socialo za nezaposlene zdrave ljudi.

In kar naenkrat bomo ugotovili, da nas je v Sloveniji dovolj in da dejansko ne potrebujemo nobene uvožene delovne sile.

...
...
...
Ampak, diplomant mednarodnih odnosov z magisterijem iz bureka pa ja na bo vozil viličarja...
...tough shit!

Hmmmmm, ti pa imaš neko močno robo.

Ali si vzel preveliko dozo ?

[]
Zadeve so zelo preproste in vsak z dvema delujočima možganskima celicama, ve kaj narediti.
Ampak, ga ni heroja, ki bi se tega lotil.

1. Zmanjšati število zaposlenih v JS, kjer jih je, ob vsej digitalizaciji, vsaj 50.000 preveč.
Znižati bizarno število dni dopusta v JS. Recimo max. 35 dni.
Ne pa, da imajo (običajno zdravniki) 45+ dni dopusta, pa potem še izobraževanja in "izobraževanja" tako, da na leto efektivno delajo mogoče 6 mesecev...
Striktna kontrola bolnišk. Ena kršitev - adijo.

Podobno stanje je tudi v raznih "državnih firmah": DARS, SŽ, RTV, komunale itd... ...niti ne omenjam.

2. Znižati povprečne plače v JS pod plače gospodarstva, kot je to v uspešnih državah - imajo dovolj drugih bonitet, ki jih v gospodarstvu lahko samo sanjamo.

3. Bistveno znižati socialo za nezaposlene zdrave ljudi.

In kar naenkrat bomo ugotovili, da nas je v Sloveniji dovolj in da dejansko ne potrebujemo nobene uvožene delovne sile.

...
...
...
Ampak, diplomant mednarodnih odnosov z magisterijem iz bureka pa ja na bo vozil viličarja...
...tough shit!

Ja, saj vse to in še več bodo naredili ti novi na oblasti :) Ajd, razen pri zdravnikih, ti so nedotakljivi....

[XDONA1]
Ja, saj vse to in še več bodo naredili ti novi na oblasti :) Ajd, razen pri zdravnikih, ti so nedotakljivi....

Ne bodo.
Žal.

[]
> Tuji delavci so lani pomenili 16 odstotkov vseh delovno aktivnih, do leta 2030 bi se ta delež lahko povzpel na 26 odstotkov

za primerjavo:

Luksemburg ~50–55 % Izjemen delež zaradi čezmejnih delavcev in mednarodnih institucij.
Ciper ~22–26 % Visok delež delavcev v turizmu, storitvah in gradbeništvu.
Malta ~22–25 % Hitra gospodarska rast in močan priliv delovne sile iz tretjih držav.
Avstrija ~18–20 % Visok delež delavcev iz EU (sosednje države) in Zahodnega Balkana.
Nemčija ~16–18 % Ključna destinacija za delovno migracijo v predelovalni industriji in storitvah.
Slovenija ~16,1 % Rekordna raven; večina delavcev prihaja iz držav z območja nekdanje Jugoslavije.
Irska ~15–17 % Močan tehnološki in farmacevtski sektor z mednarodno delovno silo.
Španija ~13–15 % Visoka zastopanost v kmetijstvu, gradbeništvu in gostinstvu.
Belgija ~12–14 % Visok delež državljanov drugih držav EU (bruselska regija).
Italija ~10–11 % Zastopanost v kmetijstvu, oskrbi na domu in industriji.
Francija ~9–10 % Stabilen delež tujih delavcev v gradbeništvu in storitvenih dejavnostih.
Nizozemska ~8–10 % Zastopanost v logistiki, kmetijstvu ter visokotehnoloških sektorjih.
Švedska ~8–10 % Raznolik delež tujih delavcev (znotraj in zunaj EU).
Češka ~7–9 % Povečanje deleža zaradi industrijskih potreb in delavcev iz Vzhodne Evrope.
Poljska ~5–7 % Znanoten porast v zadnjih letih (predvsem delavci iz Ukrajine).
Hrvaška ~4–6 % Hitro naraščanje uvoza delovne sile za turizem in gradbeništvo.
Romunija / Bolgarija < 2 % Tradicionalno izvozni trgi delovne sile z nizkim deležem tujih delavcev.

hvala gemini

Pri tem velja pripomnint, da imamo kar mocno industrijo, podobno koz eni tle gor turizem.
Kjer se tuja delovna sila zaposli.
Zanimivo mi je bilo relativno malo tujcev v ostalih drzavah.
Ocitni paretovo pravilo drzi in cifra me gre cez 20%.
In spet verjetno tujci cez cas postanejo drzavljani in niso vec tujci...

Svica pravi ai da 30 posto.
Ampak kot najvec pravi ai iz nemcije,francije, italije ;)

Ce bomo druga svica eto treba zvecat...;)

[]
Zadeve so zelo preproste in vsak z dvema delujočima možganskima celicama, ve kaj narediti.
Ampak, ga ni heroja, ki bi se tega lotil.

1. Zmanjšati število zaposlenih v JS, kjer jih je, ob vsej digitalizaciji, vsaj 50.000 preveč.
Znižati bizarno število dni dopusta v JS. Recimo max. 35 dni.
Ne pa, da imajo (običajno zdravniki) 45+ dni dopusta, pa potem še izobraževanja in "izobraževanja" tako, da na leto efektivno delajo mogoče 6 mesecev...
Striktna kontrola bolnišk. Ena kršitev - adijo.

Podobno stanje je tudi v raznih "državnih firmah": DARS, SŽ, RTV, komunale itd... ...niti ne omenjam.

2. Znižati povprečne plače v JS pod plače gospodarstva, kot je to v uspešnih državah - imajo dovolj drugih bonitet, ki jih v gospodarstvu lahko samo sanjamo.

3. Bistveno znižati socialo za nezaposlene zdrave ljudi.

In kar naenkrat bomo ugotovili, da nas je v Sloveniji dovolj in da dejansko ne potrebujemo nobene uvožene delovne sile.

...
...
...
Ampak, diplomant mednarodnih odnosov z magisterijem iz bureka pa ja na bo vozil viličarja...
...tough shit!

V js jihVzgoja in izobraževanje: več kot 45.000 zaposlenihPredstavlja največji kadrovski delež v javnem sektorju.Samo v osnovnih šolah poučuje 18.754 učiteljev.Zdravstvo in socialno varstvo: približno 43.000 zaposlenihPodročje z največjo medletno rastjo zaposlovanja.V javnih zavodih dela 7.547 zdravnikov in zobozdravnikov.Od leta 2015 se je število kadra v zdravstveni dejavnosti povečalo za 8.944 oseb. [1]Državna uprava (Birokracija): 16.746 zaposlenihPodatek velja za konec leta 2025.Vključuje zaposlene na ministrstvih, vladnih službah in upravnih enotah. [1]Policija: 7.923 zaposlenihBeleži konstanten kadrovski upad.Strukturo sestavlja 5.274 uniformiranih policistov, 1.536 kriminalistov ter 1.113 ostalih tehničnih delavcev.Slovenska vojska: približno 6.200 zaposlenihStalna sestava šteje nekaj več kot 6.000 pripadnikov, država pa se podobno kot policija sooča z izzivi pri pridobivanju novega kadra.Pravosodje in ostale dejavnosti: preostali delež (okoli 76.000 zaposlenih)Sem spadajo zaposleni v sodstvu, kulturi, raziskovalni dejavnosti, javnih agencijah, skladih ter lokalni samoupravi (občine).
Pravosodje (približno 5.500 zaposlenih)

Pravosodni sistem združuje neodvisne organe in podporne javne uslužbence:

Sodstvo: Zaposluje nekaj več kot 3.300 oseb, med katerimi je približno 850 aktivnih sodnikov, ostalo pa predstavlja strokovno in administrativno osebje (vpisničarji, strokovni sodelavci).Tožilstvo in pravobranilaštvo: Približno 700 zaposlenih (državni tožilci, državni odvetniki in njihova strokovna podpora).Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij (Zapori): Nekaj več kot 1.000 zaposlenih, med katerimi prevladujejo pravosodni policisti.Drugi organi: Sem sodijo zaposleni na Ustavnem sodišču, Varuhu človekovih pravic in Centru za izobraževanje v pravosodju.

🏛️ Lokalna samouprava (približno 13.500 zaposlenih)

To področje obsega vse zaposlene, ki delujejo na ravni 212 slovenskih občin:

Občinske uprave: Uradniki in strokovni delavci, ki skrbijo za lokalno infrastrukturo, prostor in okolje.Medobčinske uprave in redarstva: Skupne občinske službe, vključno z občinskimi redarji.

🎭 Kultura in raziskovalna dejavnost (približno 14.000 zaposlenih)

Javni zavodi s področja ustvarjanja, ohranjanja dediščine in znanosti:

Kulturni zavodi: Približno 8.000 zaposlenih v javnih gledališčih, muzejih, opernih hišah, knjižnicah (npr. NUK) in javnem zavodu RTV Slovenija.Raziskovalni instituti: Okoli 6.000 raziskovalcev, tehnikov in uprave na javnih raziskovalnih institucijah (kot sta Institut Jožef Stefan in Kemijski inštitut).

🌐 Javne agencije, skladi in javna podjetja (približno 12.000 zaposlenih)

Posebne pravne osebe javnega prava, ki opravljajo regulatorne in razvojne naloge:

Javne agencije: Zaposleni na agencijah, kot so AKOS, AVK, SPIRIT ali Javna agencija za zdravila (JAZMP).Javni skladi: Zaposleni na Stanovanjskem Skladu RS, Eko skladu, Kapitalski družbi ipd.Javni gospodarski zavodi: Strokovne in tehnične službe s posebnimi državnimi pooblastili.

💼 Druge storitvene dejavnosti in preostanek javnega sektorja (približno 31.000 zaposlenih)

Sem sodijo vse preostale mešane skupine institucij in javnih zavodov, ki ne padejo pod izobraževanje ali zdravstvo:

Zavodi za zaposlovanje in socialo: Strokovni delavci na Zavodu za zaposlovanje, ZPIZ-u in ZZZS-ju.Kmetijsko-gozdarski in okoljski zavodi: Javne službe za svetovanje in nadzor v kmetijstvu ter naravnih parkih.Javna dela: Osebe, občasno vključene v programe aktivne politike zaposlovanja znotraj javnih institucij


Kje bi odpuscal.
Zdravstvo, solstvo, policija, vojska jih ze tako manjka.
16k v drzavni upravi jih skoraj moras imet..

Mogoce ni jih lahko z racionalozacijo max 20 k.
Kar pa jih bo itak slo v penzijo po tem naslovu.
Ce je 20 posto delovne sile v js in jih gre 120k v penzije jih je ze po tem kljucu vec kot 20.
Ker imamo 160 k tujcev med zaposlenimi , k
Je utezni odstotek v js se toliko vecji.
Verjetno blizu 30k.

Se malo in bojo v solah ucili azijci in na saltarjih v upravnih enotah bojo indijci ;).
Kaj bos pa potlej pisal ?

Ne razumem zakaj nabijate, pokojninska shema , takšna kot je, že vsaj 30 let ni vzdržna.
Ker je več mrtvih, kot mladih, to je osnovni problem,

v starajočii družbi je samo ena možnost (in to sta dve stvari) - torej kot v JNA tri stvari:

1. progresivno obdavčevanje aktivne populacije
2. postopno manjšanje pokojnin
3. vsak si je za svojo pokojnino, kar sega nad minimalko (če si jo je zaslužil v lajfu) odgovoren sam, zelo liberalen princip.

Predstavljaj si:

Si čistilka , ki zasluži jurja minimalke 40 let in bo dobila 600 evrov pokojnine,

Si samostojni podjetnik (vlagaš v nepremičnine, voziš MW) , ki je vplačeval v sistem celo življenje manj kot čistilka - 600 eur penzije.

Si bluzič, potepal se po tujini ali švindlal po oštarijah, v lajfu nisi vlagal v slovenski pokojninski sistem.
Dobiš brco v rit :)