Uh, pa bo to parkirišče še uporabno? Pod stavbami sploh ne bi smeli imeti takega hranilnika.
Kakšna pa je sestava tal?
V Sloveniji imamo predvsem glinaste zemljine. Če jih pregreješ, jim zmanjšaš vlažnost, zato se skrčijo, posledice pa so opazni posedki.
V obdobju suše pride do sušenja in krčenja zemljin, stavbe se neenakomerno posedajo na njih, prihaja do razpok. Pa ima sonce in suša vpliv samo cca 2-3m globoko. Tu pa govorite o 20-30 metrih.
Ideja je izvrstna, veliko drugih jo je že obdelovalo, vendar razvoj terja ciklično odpravo napakic ali napak. Tu je treba imeti pogum in sredstva. Upam, da vam uspe obdržati sistem v obratovanju.

Sistem je globje, nad njim je izolacija

Izhaja se iz koncepta, da izkoristiš, kar ti je dano in je najbolj rentabilno.

Predstavljeni koncept je dober, če delaš to na stabilni zemljini brez dotoka vod (če ne se ta prekine na tplotno obdelanem kosu zemljine) in če gre za naložbo, ki vpliva na ogrevanje/ohlajanje več m2 prostorov.

Vendar povsod se tega ne bodo šli, rešitve pa so različne. Npr. na Danskem tega ne potrebujejo, ker imajo dosti vetra, ob morju pa se izkoristi toplota morja.
Obstajajo geotermalni izviri... nato črpalne HE...

Španija ima vse leto dosti sonca, Sicilija tudi, južneje ga je še več.

Sredi Norveške boš težko imel za rentabilno tole naložbo, kot se jo gre Dewesoft, ker umanjka zadostna cikličnost toplote. Na Bavarskem je že lahko ok.

O podobnem načinu shranjevanja energije sem bral v tuji literaturi dobrih 20 let nazaj.

Poleti se energija hrani pod ali ob objektu v zemlji.

Pozimi se energijo uporablja.

Toplotna črpalka deluje poleti v eno smer in pozimi obratno.

Teoretično zelo preprosto.

Praktično pa še daleč ne.

Potreben je primeren prostor, čeprav so omenjali, da bi bila lahko hramba pod samim objektom.

Primerna zemljina in seveda možna prisotnost vode.

Sama investicija je zelo draga in se zelo dolgo ne povrne.

Nekoč sem zelo veliko razmišljal o tem in potem pozabil na to.

Sedaj, ko sem prebral prispevek sem se spomnil tega.

Vsaka zadeva mora biti tudi ekonomsko vzdržna.

Napovedovanje za leta naprej pa je tudi zelo nepredvidljivo.

Vsi se strinjamo, da je ideja odlična.
Moti me le nepredvidljivost toplotnih tokov, ker ne moreš imeti izoliranega ovoja okoli "zalogovnika".
Morda je investicija toliko cenejša, da je bolje izgubljati toploto.
Cca 10-15 let nazaj so v nemčiji naredili velik vodni zalogovnik, pravi vodohran, jasno z močno toplotno izolacijo. Namenjen je ogrevanju celega stanovanjskega naselja. Tu je vse predvidljivo in pod nadzorom. Zasledil sem ga na EU-Build UP portalu, nisem pa spremljal uporabe. Bi kar verjel v uspeh.
Upam, da bomo v prihodnosti brali lepe novice tudi o Dawesoftovem projektu.

prvo se je vprasat, kaj zaen tip objekta je, kjer se zraven gradi hranilnik in kaksna je koncna uporaba. v dewesoft primeru (toplota-toplota) se zdi izbira cisto okej. za preracunat bi bilo dodatne investicijske stroske, ce bi ruknili okol se izolacijo - en betonski plasc in nekaj stiropora. ker so v dolini, bi lahko vgradili tudi nekaksne vhodno izhodne ventile za podtalnico, ko (ce) bi se zemljina pozimi shladila zaradi odvzema toplote pod temperaturo podtalnice (tisti "ce" je tu zelo pomemben, plus poroznost materiala). za vprasat se je, ce ne bi takega bazena kar napolnili z vodo, saj ima ta vsaj 2x vecjo toplotno kapaciteto kot suha mesanica gramoz/prst in precej boljso prevodnost.

[mkv6]
Vsi se strinjamo, da je ideja odlična.
Moti me le nepredvidljivost toplotnih tokov, ker ne moreš imeti izoliranega ovoja okoli "zalogovnika".
Morda je investicija toliko cenejša, da je bolje izgubljati toploto.
Cca 10-15 let nazaj so v nemčiji naredili velik vodni zalogovnik, pravi vodohran, jasno z močno toplotno izolacijo. Namenjen je ogrevanju celega stanovanjskega naselja. Tu je vse predvidljivo in pod nadzorom. Zasledil sem ga na EU-Build UP portalu, nisem pa spremljal uporabe. Bi kar verjel v uspeh.
Upam, da bomo v prihodnosti brali lepe novice tudi o Dawesoftovem projektu.

Sam sem precej dalj nazaj bral o svicarskem projektu, kjer so z ogrevanjem kamnnine prek leta probali ogrevat cestisce pozimi.
Mislim da je sla toplota prek vode v nek kamen poleti in pozimi v kontra smer.

Cez palec je po moje se vedno najlazje ogrevat prek toplotne prek vode iz podtalnice.
V primeri trbovelj pa npr les pozimi.
Ker ga imajo v okolici na pretek.
Sedaj ce se fantom posreci in je tole res 7 let povratne dobe je super.
Sam vprasanje kak so racunali.
Npr brezplacen strom iz SE in le investicijo v ogrevanje.