V članku manjka podatek, da opisano velja za črpalke, ki jih ima NIS. Vse ostale delujejo nemoteno.

Tudi Slovenija nima naftovoda pa preskrba deluje.
Res ne vem kaj taktizira ta Vučič ?
Srbi so tko eni jamrači.

Nič bat, bo Zoki posredoval in zrihtal... :):)

.. Trump zdresiral Vućića: v Srbiji naftna kriza? ...

... eh, če pozabim za normalnega novinarja sramotno "schadenfreude" v Petrinem članku, dokler jih Trump zaradi kljubovanja ne bo "demokratično" zbombardiral, kot se je Srbom ne tako daleč nazaj od Američanov že zgodilo, bodo vsega hudega vajeni Srbi tudi naftno krizo preživeli ... no, vprašanje pa je, kako bodo Trumpovo dresiranje preživeli Američani - če pozabim kot divje živali preganjane ameriške Hispanice in Latinose - ki živijo v "sovražnih" ameriških zveznih državah, ki so namesto Trumpa izvolili Demokrate ...

P.S.: kdor razume nemško, naj tole www.zdf.de/play/talk...r-2025-100 pogleda, ker zna biti z mednarodnim "mirovnikom" Trumpom pri njih doma v Ameriki z mirom kmalu še zelo zanimivo ...

Danes je sicer odkup ruskega deleža ponudil hrvaški gospodarski minister Ante Šušnjar, poroča N1. "Najlepša hvala za ponudbo. Mi smo pa zainteresirani za nakup Hrvatske elektroprivrede (HEP) - in to za veliko višjo ceno, kot bi ponudil kdorkoli drug," jim odgovarja Vučić.

Ejjjjjj, Vučić je CAR !!!

:) :) :)

ZDA med drugim zahtevajo, da Ruse zabrišejo iz lastništva NIS. To se doslej ni zgodilo.

Malo morgen.

Srbi res ne bo ubogali kavbojev !

Samo v Bruslju so halpci, ki ubogajo kavbojčke.

Naj ZDA zahteva kaj od Xi Jimpinga.

Če si upa.

Mimogrede.

Čez nekaj let, ko ne bo več sankcij se bodo Evropejci tepli za rusko nafto in plin.

Da ne pozabim.

Če se bo kdo še malo zezal s Srbijo, bodo iz Kitajske poklicali po telefonu in bo Srbija imela nafte, kolikor hoče !

Ko je Kitajski zunanji minister hodil nedavno po Evopi, bil je tudi v Sloveniji, se je Poljak nekaj repenčil in blokiral železniški promet iz Kitajske.

Bil je cel "hepi" in mislil, da ga bodo iz Bruslja in Washingtona pohvalili.

No, čez nekaj dni so si Poljaki premislili.

In spet je Kitajska zmagala !!!

Ruski energenti so za EU zgodovina iz čisto ekonomskih razlogov, za lastnike rafienrij in distributerje plina niso ravno najbolj donosni, kljub velikim popustom na borzno ceno. MIt o poceni ruskih energentih okoli zagovarjajo samo še tisti, ki so ali ruski boti v medijskem prostoru ali pa ne poznajo niti lajično proizvodnjih procesov in povezanih stroškov s predelavo energentov iz stanja surovine do stanja uporabnega energenta.

[1357]
Ruski energenti so za EU zgodovina iz čisto ekonomskih razlogov, za lastnike rafienrij in distributerje plina niso ravno najbolj donosni, kljub velikim popustom na borzno ceno. MIt o poceni ruskih energentih okoli zagovarjajo samo še tisti, ki so ali ruski boti v medijskem prostoru ali pa ne poznajo niti lajično proizvodnjih procesov in povezanih stroškov s predelavo energentov iz stanja surovine do stanja uporabnega energenta.

Zakaj nafto potlej kupujejo kitajci in indijci.
In energent je tudi plin.
Pa ameri pridobivajo nafto skorajda iz kamna, ki je verjetno se bolj nerentabilen postopek.

Ali ruski gori slabse ?

[1357]
Ruski energenti so za EU zgodovina iz čisto ekonomskih razlogov, za lastnike rafienrij in distributerje plina niso ravno najbolj donosni, kljub velikim popustom na borzno ceno. MIt o poceni ruskih energentih okoli zagovarjajo samo še tisti, ki so ali ruski boti v medijskem prostoru ali pa ne poznajo niti lajično proizvodnjih procesov in povezanih stroškov s predelavo energentov iz stanja surovine do stanja uporabnega energenta.

... ja, in en izmed ruskih botov v medijskem prostoru, ki ne pozna niti laično proizvodnih procesov in povezanih stroškov s predelavo energentov iz stanja surovine do stanja uporabnega energenta, je nekdanji šef nemškega kemijskega giganta BASF Martin Brudermüller group.mercedes-benz....eller.html , ki je pred tremi leti in pol za nemški Spiegel www.spiegel.de/wirts...d34fef864b z besedami "Zerstörung der »gesamten Volkswirtschaft« Öl und Gas sind zentral für die Chemieindustrie. Sollte ihre Einfuhr aus Russland gestoppt werden, prophezeit BASF-Chef Martin Brudermüller die »schwerste Krise seit Ende des Zweiten Weltkriegs«." napovedal aktualni "Untergang" nemškega gospodarstva, o katerem tukaj www.finance.si/avto/.../a/9039308 govori še en ruski bot Marcel Fratzscher z inštituta DIW, ko pravi, da so trenutne napovedi odpuščanj šele začetek in da po njegovih besedah lahko v prihodnjih letih pričakujemo še veliko večje valove odpuščanj in celo stečaje podjetij ...

P.S.: če nimaš pojma o nemščini, si boldan tekst prevedi z Google Translate, čeprav dvomim, da boš tudi potem kaj razumel ...

Razlik med borzno in rusko nafto je več. pojdimo po vrsti. Najprej tehnični aspekt. V osnovi se nafta kot surovina deli na dve vrsti; teško in lahko nafto. Razlika je v količini trdnih delcev in prisotnosti žvepla v nafti. Pri lahki nafti je ta delež do 10% medtem ko pri teški nafti ta delež v povprečju okoli 30% celotne vsebine. Ti deleži so važni zato ker je ta delež v današnjem času praktično čisti odpadek, nekoč se je imenoval mazut, vendar se tudi največji porabniki mazuta, ladjarji, mazutu iz teške nafte če se le da izogibajo zaradi prevelikega deleža trdnih delcev, ki prekomerno uničujejo filtre in strojno opremo na ladijskih motorjih. Zato je za komercialne kupce teška nafta nezanimiva ker je enostavno nedobičkonosna zaradi prevelikega deleža odpada pri predelavi v uporabne produkte.
Drugi aspekt je finančni. Na primarnem ali sekundarnem trgu terminskih borz lahko nafto kupi kdorkoli kadarkoli za željen termin prevzema vendar mora kupnino za kupljeno nafto poravnati najkasneje do prevzema nafte v luškem tankališču. Enako velja tudi za zemeljski plin. RF pa svoje energente in surovine prodaja tudi in predvsem z odlogom plačila, vendar zahteva za to ugodnost medržavne sporazume in državne garancije. Ali povedano po domače RF svoje surovine izkorišča za politično uplivanje na kupce svojih surovin.
Tretji aspekt je pa tehnološki. Rafinerije so konstruirane tako da lahko predelujejo zgolj in samo eno vrsto nafte, ali teško ali lahko. Pri teh stvareh so bile v slabšem položaju države nekdanjega vzhodnega bloka, ker so imele zgrajene zgolj rafinerije za predeavo teške nafte in so bile posledično vezane na te dobavitelje tudi po razpadu vzhodnega bloka dokler niso teh rafinerij ali tehnološko spremenikle za predelavo lahke nafte ali pa enostavno zaprle ker je bilo rafinerij za potrebe trga enostavno preveč.

Zaključek: Ali prisegaš in živiš tržno življenje in dobrine, v tem primeru energente, kupuješ na borzi ali pa izigravaš navzven velikega upornika in pri nakupih, v tem primeru energentov, posluješ z " političnimi desperadosi" tipa Putin, Maduro,....ter se pretvarjaš da nekaj imaš česar si dejansko ne moreš privoščiti oziroma te stvari sploh ne potrebuješ ker si jo finančno ne moreš privoščiti. Tako enostavno je to.

[1357]
Razlik med borzno in rusko nafto je več. pojdimo po vrsti. Najprej tehnični aspekt. V osnovi se nafta kot surovina deli na dve vrsti; teško in lahko nafto. Razlika je v količini trdnih delcev in prisotnosti žvepla v nafti. Pri lahki nafti je ta delež do 10% medtem ko pri teški nafti ta delež v povprečju okoli 30% celotne vsebine. Ti deleži so važni zato ker je ta delež v današnjem času praktično čisti odpadek, nekoč se je imenoval mazut, vendar se tudi največji porabniki mazuta, ladjarji, mazutu iz teške nafte če se le da izogibajo zaradi prevelikega deleža trdnih delcev, ki prekomerno uničujejo filtre in strojno opremo na ladijskih motorjih. Zato je za komercialne kupce teška nafta nezanimiva ker je enostavno nedobičkonosna zaradi prevelikega deleža odpada pri predelavi v uporabne produkte.
Drugi aspekt je finančni. Na primarnem ali sekundarnem trgu terminskih borz lahko nafto kupi kdorkoli kadarkoli za željen termin prevzema vendar mora kupnino za kupljeno nafto poravnati najkasneje do prevzema nafte v luškem tankališču. Enako velja tudi za zemeljski plin. RF pa svoje energente in surovine prodaja tudi in predvsem z odlogom plačila, vendar zahteva za to ugodnost medržavne sporazume in državne garancije. Ali povedano po domače RF svoje surovine izkorišča za politično uplivanje na kupce svojih surovin.
Tretji aspekt je pa tehnološki. Rafinerije so konstruirane tako da lahko predelujejo zgolj in samo eno vrsto nafte, ali teško ali lahko. Pri teh stvareh so bile v slabšem položaju države nekdanjega vzhodnega bloka, ker so imele zgrajene zgolj rafinerije za predeavo teške nafte in so bile posledično vezane na te dobavitelje tudi po razpadu vzhodnega bloka dokler niso teh rafinerij ali tehnološko spremenikle za predelavo lahke nafte ali pa enostavno zaprle ker je bilo rafinerij za potrebe trga enostavno preveč.

Zaključek: Ali prisegaš in živiš tržno življenje in dobrine, v tem primeru energente, kupuješ na borzi ali pa izigravaš navzven velikega upornika in pri nakupih, v tem primeru energentov, posluješ z " političnimi desperadosi" tipa Putin, Maduro,....ter se pretvarjaš da nekaj imaš česar si dejansko ne moreš privoščiti oziroma te stvari sploh ne potrebuješ ker si jo finančno ne moreš privoščiti. Tako enostavno je to.

Mislim, da ni tako enostavno.

Na borzi kupujes obljube, ne real stuf.

Ne poznam sicer trga surovin na debelo, a menim, da se vecina proda mimo borze.
Borza je nek priblizek realnega sveta.

Blagovne borze delujejo na drugih osnovah kot borze,kjer se prenasa lastnistvo nad delezi v podjetjih.

V nekih osnovah imas sicer prav je pa tvoj pogled po moje prevec naiven.


Bistvo tvojega pogleda je, da obstaja nek dogovor med vsemi vpletenimi stranmi, in da lahko prepeljes koruzo iz amerike v egipt npr.
To je slo zadnjih nekaj desetletij, trenutno pa vidimo ,da to postaja cedalje tezje.

Napisal sem ti v finančnem aspektu da obstoja primarni in sekundarni trg. Na primarnem trgu proizvajalci surove nafte prodajajo nafto terminsko za tri ali šest mesecev v naprej. Na tej terminski pogodbi je navedena cena na enoto ( sodček), datum in kraj prevzema ter garancija nakupa ( ali vplačana ara ali dana bančna garancija). Na sekundarnem trgu se pa trguje s temi pogodbami na podoben način kot se trguje z obveznicami, s pribitki na ceno če je povpraševanje na termin realizacije pogodbe večje od pričakovanega ali z odbitki na vrednost pogodbe če je povpraševanje manjše od pričakovanega na termin realizaciej pogodbe. Ker je naftni trg zelo predvidljiv so spremembe na sekundarnem trgu nizke in jih je relativno malo. Drugače je pa z drugimi surovinami, naprimer žito preden pride do končnega kupca ( mlinarja, konditorja,..) v povprečju zamenja 15 lastnikov, glavni razlog pa to da je žetev žit dvakrat letno, odvisno od zemeljske poloble, žito se pa potrebuje skozi celo leto.
Surovinski trgi so tudi v današmnjih razmerah zelo stabilni, v nasprotju z trgi industrijskih izdelkov, kjer potekajo cenovne in carinske vojne med ponudniki na tržišču.

[1357]
Napisal sem ti v finančnem aspektu da obstoja primarni in sekundarni trg. Na primarnem trgu proizvajalci surove nafte prodajajo nafto terminsko za tri ali šest mesecev v naprej. Na tej terminski pogodbi je navedena cena na enoto ( sodček), datum in kraj prevzema ter garancija nakupa ( ali vplačana ara ali dana bančna garancija). Na sekundarnem trgu se pa trguje s temi pogodbami na podoben način kot se trguje z obveznicami, s pribitki na ceno če je povpraševanje na termin realizacije pogodbe večje od pričakovanega ali z odbitki na vrednost pogodbe če je povpraševanje manjše od pričakovanega na termin realizaciej pogodbe. Ker je naftni trg zelo predvidljiv so spremembe na sekundarnem trgu nizke in jih je relativno malo. Drugače je pa z drugimi surovinami, naprimer žito preden pride do končnega kupca ( mlinarja, konditorja,..) v povprečju zamenja 15 lastnikov, glavni razlog pa to da je žetev žit dvakrat letno, odvisno od zemeljske poloble, žito se pa potrebuje skozi celo leto.
Surovinski trgi so tudi v današmnjih razmerah zelo stabilni, v nasprotju z trgi industrijskih izdelkov, kjer potekajo cenovne in carinske vojne med ponudniki na tržišču.

Stari, a se ti je chat gpt pokvaril?

Za te stvari ne uporabljam gpt-ja.

[mimoidoci]
> [1357]
> Napisal sem ti v finančnem aspektu da obstoja primarni in sekundarni trg. Na primarnem trgu proizvajalci surove nafte prodajajo nafto terminsko za tri ali šest mesecev v naprej. Na tej terminski pogodbi je navedena cena na enoto ( sodček), datum in kraj prevzema ter garancija nakupa ( ali vplačana ara ali dana bančna garancija). Na sekundarnem trgu se pa trguje s temi pogodbami na podoben način kot se trguje z obveznicami, s pribitki na ceno če je povpraševanje na termin realizacije pogodbe večje od pričakovanega ali z odbitki na vrednost pogodbe če je povpraševanje manjše od pričakovanega na termin realizaciej pogodbe. Ker je naftni trg zelo predvidljiv so spremembe na sekundarnem trgu nizke in jih je relativno malo. Drugače je pa z drugimi surovinami, naprimer žito preden pride do končnega kupca ( mlinarja, konditorja,..) v povprečju zamenja 15 lastnikov, glavni razlog pa to da je žetev žit dvakrat letno, odvisno od zemeljske poloble, žito se pa potrebuje skozi celo leto.
> Surovinski trgi so tudi v današmnjih razmerah zelo stabilni, v nasprotju z trgi industrijskih izdelkov, kjer potekajo cenovne in carinske vojne med ponudniki na tržišču.


Stari, a se ti je chat gpt pokvaril?

Mene je nazadnje res nekah zaj. In to skoraj dobesedno.
Hotel sem, da mi osvezi nek poslovni nacrt z novimi podatki, pa kar ni dojel.
Po ene 5 minutah sem ga poslal nekam ;)

[1357]
Za te stvari ne uporabljam gpt-ja.

Aja, zato je potem v zapisanem pretežno vse izmišljeno.

Kaj je izmišljeno? Tako kot sem ti opisal funkcionirajo in delujejo terminske borze odkar obstojajo. Edini, ki delajo probleme enostano delujočemu sistemu so nekateri licemerni politiki, ki nočejo povedati resnice narodu kterega vodijo o realnem stanju. Zato tudi prihaja do trenj, nesoglasij in vojn na koncu. Spomni se samo zadnjih vojn na naših prostorih, kdo in zakaj je začel vse vojne in jih na koncu praktično vse izgubil.

[1357]
Kaj je izmišljeno? Tako kot sem ti opisal funkcionirajo in delujejo terminske borze odkar obstojajo.

Funkcionirajo in delujejo my ass. Od kod ti taka samozavest nad izmišljijami, ki jih pišeš????????
Evo, te spodaj kar boldam (citiram v boldu), ker si ti bolj zgodovinski od terminskih trgov in ker redno brišeš prej zapisano.

Tovariš neparni torej zapišeš: Napisal sem ti v finančnem aspektu da obstoja primarni in sekundarni trg. Na primarnem trgu proizvajalci surove nafte prodajajo nafto terminsko za tri ali šest mesecev v naprej. Na tej terminski pogodbi je navedena cena na enoto ( sodček), datum in kraj prevzema ter garancija nakupa ( ali vplačana ara ali dana bančna garancija).

NI RES: Vsakdo, ki je kdajkoli slišal za trgovanje z nafto ta trg (primarni) imenuje SPOT trg in ga strogo loči od terminskega trga. Spot trg je trg, kjer se nafta kupuje in prodaja za takojšnjo ali skoraj takojšnjo dobavo. Takojšnja pomeni običajno v nekaj dneh do nekaj tednih. Cena, po kateri se trguje, se imenuje spot cena. Če danes rafinerija kupi 1 milijon sodov nafte in bo ta dostavljena čez 10 dni, je to spot posel.

Značilnosti spot trga: Gre za fizično nafto. Kupci so običajno rafinerije, trgovci ali države (trgovina na debelo). Cena se določa glede na referenčne cene (npr. Brent, WTI, Dubai). Od kod ti tu izraz "terminski za tri ali šest mesecev" ve samo bog. Vplačana ara ali bančna garancija pri kupoprodajnih pogodbah predstavljata dodaten in nepotreben flanc, sploh če govorimo o tem kako nek Aramco ali Exxon Mobile prodajata nafto rafinerijam v Aziji na primer.

Tovariš neparni nadaljuješ: Na sekundarnem trgu se pa trguje s temi pogodbami na podoben način kot se trguje z obveznicami, s pribitki na ceno če je povpraševanje na termin realizacije pogodbe večje od pričakovanega ali z odbitki na vrednost pogodbe če je povpraševanje manjše od pričakovanega na termin realizaciej pogodbe.

NI RES: Futures trg je trg, kjer se trguje s pogodbami za prihodnjo dostavo nafte in nima veze s trgovanjem z obveznicami, ampak s pravico ali obveznostjo, da nafto ali kak drug commodity v prihodnosti kupiš ali prodaš po vnaprej določeni ceni. Poleg futures pogodb na nafto obstajajo vsaj še forward pogodbe, opcije in swapi na nafto. Mehanizem vsakega od teh poslov je drugačen. Tudi ti posli so v množični uporabi in čudi me, da jih ti kot "poznavalec" ne omenjaš.

Primer za futures pogodbo, ki se je ne kupuje ampak se jo sklene, ker je zastonj (razen stroškov takih in drugačnih finančnih kritij in dnevnih poravnav): Trgovec se danes dogovori, da bo čez tri mesece kupil 1.000 sodčkov nafte po 80 USD na sod. Če bo takrat spot cena višja (npr. 90 USD), bo trgovec zaslužil, ker je vnaprej zaklenil nižjo ceno. Vmes nastajajo dnevne cenovne razlike navzgor in navzdol, -ki pa niso neki pribitki in odbitki, kot pri obveznicah, o čemer nakladaš ti-, ampak se imenujejo dnevna odstopanja, ki se dnevno preko clearinga tudi poravnavajo na kritnih računih (daily mark to market settlement).

Poleg tvojih "trimesečnih ali šest mesečnih pogodb" obstajajo pogodbe po mesecih za vsak mesec naprej do enega leta in tudi po kvartalih do devet let naprej, obstajajo pa tudi letne pogodbe. Torej, obstaja cel kup futures pogodb za cel kup prihodnih obdobij.

Značilnosti futures trga: Trguje se na borzah (npr. NYMEX za WTI, ICE za Brent). Večina poslov se NE zaključi z dejansko dostavo nafte — trgovci jih zaprejo pred iztekom, da ustvarijo dobiček (ali izgubo) iz gibanja cen. Uporablja se za špekulacijo in zavarovanje (hedging) pred tveganji sprememb cen.

Tovariš neparni skleneš: Ker je naftni trg zelo predvidljiv so spremembe na sekundarnem trgu nizke in jih je relativno malo. Drugače je pa z drugimi surovinami, naprimer žito preden pride do končnega kupca ( mlinarja, konditorja,..) v povprečju zamenja 15 lastnikov, glavni razlog pa to da je žetev žit dvakrat letno, odvisno od zemeljske poloble, žito se pa potrebuje skozi celo leto. Surovinski trgi so tudi v današmnjih razmerah zelo stabilni, v nasprotju z trgi industrijskih izdelkov, kjer potekajo cenovne in carinske vojne med ponudniki na tržišču.

NI RES: Za zaključek nam ponudiš popolnoma izmišljena dejstva, značilna za nepoznavalce, ki radi malo improvizirajo. Grand finale neumnosti takorekoč. Ker praviš, da ne rabiš chatgpt, si si torej izmenjavo 15 lastnikov žita (in vse ostalo) izmislil kar sam.

O financah sva se midva že pogovarjala in že takrat bi ti moral dati nasvet, da se jih raje ne dotikaj, ker krepko nižaš nivo tega foruma. Zadeve o katerih ti domišljijsko pišeš danes, so bile na tem forumu popolnoma razjasnene in tudi jasne že davnim forumskim generacijam.

[mimoidoci]
> [1357]
> Kaj je izmišljeno? Tako kot sem ti opisal funkcionirajo in delujejo terminske borze odkar obstojajo.
>

Funkcionirajo in delujejo my ass. Od kod ti taka samozavest nad izmišljijami, ki jih pišeš????????
Evo, te spodaj kar boldam (citiram v boldu), ker si ti bolj zgodovinski od terminskih trgov in ker redno brišeš prej zapisano.

Tovariš neparni torej zapišeš: Napisal sem ti v finančnem aspektu da obstoja primarni in sekundarni trg. Na primarnem trgu proizvajalci surove nafte prodajajo nafto terminsko za tri ali šest mesecev v naprej. Na tej terminski pogodbi je navedena cena na enoto ( sodček), datum in kraj prevzema ter garancija nakupa ( ali vplačana ara ali dana bančna garancija).

NI RES: Vsakdo, ki je kdajkoli slišal za trgovanje z nafto ta trg (primarni) imenuje SPOT trg in ga strogo loči od terminskega trga. Spot trg je trg, kjer se nafta kupuje in prodaja za takojšnjo ali skoraj takojšnjo dobavo. Takojšnja pomeni običajno v nekaj dneh do nekaj tednih. Cena, po kateri se trguje, se imenuje spot cena. Če danes rafinerija kupi 1 milijon sodov nafte in bo ta dostavljena čez 10 dni, je to spot posel.

Značilnosti spot trga: Gre za fizično nafto. Kupci so običajno rafinerije, trgovci ali države (trgovina na debelo). Cena se določa glede na referenčne cene (npr. Brent, WTI, Dubai). Od kod ti tu izraz "terminski za tri ali šest mesecev" ve samo bog. Vplačana ara ali bančna garancija pri kupoprodajnih pogodbah predstavljata dodaten in nepotreben flanc, sploh če govorimo o tem kako nek Aramco ali Exxon Mobile prodajata nafto rafinerijam v Aziji na primer.

Tovariš neparni nadaljuješ: Na sekundarnem trgu se pa trguje s temi pogodbami na podoben način kot se trguje z obveznicami, s pribitki na ceno če je povpraševanje na termin realizacije pogodbe večje od pričakovanega ali z odbitki na vrednost pogodbe če je povpraševanje manjše od pričakovanega na termin realizaciej pogodbe.

NI RES: Futures trg je trg, kjer se trguje s pogodbami za prihodnjo dostavo nafte in nima veze s trgovanjem z obveznicami, ampak s pravico ali obveznostjo, da nafto ali kak drug commodity v prihodnosti kupiš ali prodaš po vnaprej določeni ceni. Poleg futures pogodb na nafto obstajajo vsaj še forward pogodbe, opcije in swapi na nafto. Mehanizem vsakega od teh poslov je drugačen. Tudi ti posli so v množični uporabi in čudi me, da jih ti kot "poznavalec" ne omenjaš.

Primer za futures pogodbo, ki se je ne kupuje ampak se jo sklene, ker je zastonj (razen stroškov takih in drugačnih finančnih kritij in dnevnih poravnav): Trgovec se danes dogovori, da bo čez tri mesece kupil 1.000 sodčkov nafte po 80 USD na sod. Če bo takrat spot cena višja (npr. 90 USD), bo trgovec zaslužil, ker je vnaprej zaklenil nižjo ceno. Vmes nastajajo dnevne cenovne razlike navzgor in navzdol, -ki pa niso neki pribitki in odbitki, kot pri obveznicah, o čemer nakladaš ti-, ampak se imenujejo dnevna odstopanja, ki se dnevno preko clearinga tudi poravnavajo na kritnih računih (daily mark to market settlement).

Poleg tvojih "trimesečnih ali šest mesečnih pogodb" obstajajo pogodbe po mesecih za vsak mesec naprej do enega leta in tudi po kvartalih do devet let naprej, obstajajo pa tudi letne pogodbe. Torej, obstaja cel kup futures pogodb za cel kup prihodnih obdobij.

Značilnosti futures trga: Trguje se na borzah (npr. NYMEX za WTI, ICE za Brent). Večina poslov se NE zaključi z dejansko dostavo nafte — trgovci jih zaprejo pred iztekom, da ustvarijo dobiček (ali izgubo) iz gibanja cen. Uporablja se za špekulacijo in zavarovanje (hedging) pred tveganji sprememb cen.

Tovariš neparni skleneš: Ker je naftni trg zelo predvidljiv so spremembe na sekundarnem trgu nizke in jih je relativno malo. Drugače je pa z drugimi surovinami, naprimer žito preden pride do končnega kupca ( mlinarja, konditorja,..) v povprečju zamenja 15 lastnikov, glavni razlog pa to da je žetev žit dvakrat letno, odvisno od zemeljske poloble, žito se pa potrebuje skozi celo leto. Surovinski trgi so tudi v današmnjih razmerah zelo stabilni, v nasprotju z trgi industrijskih izdelkov, kjer potekajo cenovne in carinske vojne med ponudniki na tržišču.

NI RES: Za zaključek nam ponudiš popolnoma izmišljena dejstva, značilna za nepoznavalce, ki radi malo improvizirajo. Grand finale neumnosti takorekoč. Ker praviš, da ne rabiš chatgpt, si si torej izmenjavo 15 lastnikov žita (in vse ostalo) izmislil kar sam.

O financah sva se midva že pogovarjala in že takrat bi ti moral dati nasvet, da se jih raje ne dotikaj, ker krepko nižaš nivo tega foruma. Zadeve o katerih ti domišljijsko pišeš danes, so bile na tem forumu popolnoma razjasnene in tudi jasne že davnim forumskim generacijam.

Tudi biblija je ze tisoc in vec let ista in se vedno jo mora prebrati vsaka generacija. Z znanjem se ne rodis.
Tako, da ne skodi kar si napisal.
Ker takih razlag manjka, tudi v casniku finance npr.

SPOT trg je del sekundarnega trga s terminskimi posli za konkretno v tem primeru nafto. Proizvajalke prav boli kurac za kupce,ki si niti za tri mesece v naprej ne znajo zračunati svoje potrebe po surovi nafti in imeti za ta čas ustrezne zaloge. Na sekundarnem trgu poslujeo predvsem in samo špekulanti, resni playerji v tej dejavnosti ( petrokemijske multinacionalke), pa koristijo spremembe na sekundarnih trgih za knjigovodsko optimizacijo svojega poslovanja, surovino pa nabavljao po zelo predvidljivih pogojih z dolgoročnimi pogodbami že na primarnem trgu.
Zakaj v tržno tekmovanje mešaš države in rafinerije. Države, ki se same ukvarjajo z prodajo ali nakupom nafte so problem in rak rana tega tržišča,ki ga vedno, kadar se pojavijo, uzurpirajo. Poglej si spisek držav ,ki so na tako imenovani osi zla še iz časov Busha mlajšega, vse po vrsti prodajojo ali kupujejo energente in surovine po netržnih pogojih in tako uničujejo tržišči tako surovin kot izdelkov iz teh surovin. Čeprav nisem Turmpov fan ampak v tem primeru se pa z njim globoko strinjam da je potrebno te države spraviti v red, da se bodo držale vsaj osnovnih pravil mednarodne trgovine.
Rafinerije tudi ne kupujejo samostojno surove nafte ker so vse v lasti petrokemiskih podjetij in so samo obrati za predelavo nafte v uporabne izdelke ( goriva, maziva, granulati za sintranje,...).

[1357]
SPOT trg je del sekundarnega trga s terminskimi posli za konkretno v tem primeru nafto. Proizvajalke prav boli kurac za kupce,ki si niti za tri mesece v naprej ne znajo zračunati svoje potrebe po surovi nafti in imeti za ta čas ustrezne zaloge. Na sekundarnem trgu poslujeo predvsem in samo špekulanti, resni playerji v tej dejavnosti ( petrokemijske multinacionalke), pa koristijo spremembe na sekundarnih trgih za knjigovodsko optimizacijo svojega poslovanja, surovino pa nabavljao po zelo predvidljivih pogojih z dolgoročnimi pogodbami že na primarnem trgu.
Zakaj v tržno tekmovanje mešaš države in rafinerije. Države, ki se same ukvarjajo z prodajo ali nakupom nafte so problem in rak rana tega tržišča,ki ga vedno, kadar se pojavijo, uzurpirajo. Poglej si spisek držav ,ki so na tako imenovani osi zla še iz časov Busha mlajšega, vse po vrsti prodajojo ali kupujejo energente in surovine po netržnih pogojih in tako uničujejo tržišči tako surovin kot izdelkov iz teh surovin. Čeprav nisem Turmpov fan ampak v tem primeru se pa z njim globoko strinjam da je potrebno te države spraviti v red, da se bodo držale vsaj osnovnih pravil mednarodne trgovine.
Rafinerije tudi ne kupujejo samostojno surove nafte ker so vse v lasti petrokemiskih podjetij in so samo obrati za predelavo nafte v uporabne izdelke ( goriva, maziva, granulati za sintranje,...).

Se vidi, da si ob 4h zjutraj navajen sanjati. Ko se boš naspal in vstal v pozno ponedeljkovo jutro, pomisli za trenutek, kako lepo bi bilo, če bi imel namesto spanja danes dopoldan na urniku kakšno predavanje. Na primer o Finančnih trgih na kateri od ekonomskih fakultet.

Se ti vidi, da verjameš tisto kar ti predavajo različni Tajnikarji, Kovači, Jakliči, Damjani, ....in podobni teoretični veleumi. Nočeš pa videti realnosti, da so na naftnem trgu edine playerji petrokemijske multinacionalke, male ribe se pa borijo za preživetje na sekundarnih trgih in služijo velikim playerjem za knjigovodsko optimizacijo poslovanja.

Podatek o povprečnem številu memnjav lastništva žita med prvim pridelovalcem in prvim predelovacem ni izmišljotina temveč uradni podatek OZN-ove agencije za kmetijstvo in prehrano ( FAO) in je povzet tudi v poročilu OECD.

[1357]
Se ti vidi, da verjameš tisto kar ti predavajo različni Tajnikarji, Kovači, Jakliči, Damjani, ....in podobni teoretični veleumi. Nočeš pa videti realnosti, da so na naftnem trgu edine playerji petrokemijske multinacionalke, male ribe se pa borijo za preživetje na sekundarnih trgih in služijo velikim playerjem za knjigovodsko optimizacijo poslovanja.

A se ti sploh še spomniš, kje sva začela???
Začela sva pri tvojem pokroviteljskem: "Tako kot sem ti opisal funkcionirajo in delujejo terminske borze odkar obstojajo."

No sedaj pa poglej ponovno zgoraj, kam daleč te je odneslo. Ni čudno, da se na vse spoznaš. Tule na forumu imaš močno konkurenco, ker sta kritični razmislek in uporabno znanje že nekaj časa v zatonu.

Seveda se spomnim. Ti si začel z enačenjem finančnih in blagovnih borz. Pa je razlik kar nekaj, ena je pa ključna, na finančnih trgih vrednostnice ( delnice, obveznice, blagajniški zapisi) pretežno predstavljao veliko megle in kar nekaj fikcije ( ko primerjaš vrednost posamezne vrednostnice v borzni kotaciji in letno poslovno poročilo izdajtelja te vrednostnice, se v največ primerih vrednost v borzni kotaciji in bilanci uspeha in stanja, razlikujejo kot dan in noč, in to ne samo eno leto temveč več let zaporedoma, ampak realno stanje se v veliki večini primerov ne odraža na vrednosti v borzni kotaciji). Takšnih primerov imaš nebroj. Tega vsaj na primarnem trgu na blagovnih borzah ni, ker za nakupno obvezo stoji realno blago, surovina, in obvezuje tako kupca, da bo nakup opravljen kot prodajalca da bo blago na termin realizacije dobavljen. Sekundarni trg blagovnih borz je pa namenjen špekulacijam, predvsem finančne narave. Razlika je pa tudi vsebinska, finančne borze so igrača investicijskih bankirjev, ki stojijo za vsem dogajnjem na finančnih borzah, medtem ko se glavnina posla na blagovnih borzah vsaj na primarnem trgu zgodi med realnimi pridelovalci in predelovalci surovin.

[1357]
Seveda se spomnim. Ti si začel z enačenjem finančnih in blagovnih borz. Pa je razlik kar nekaj, ena je pa ključna, na finančnih trgih vrednostnice ( delnice, obveznice, blagajniški zapisi) pretežno predstavljao veliko megle in kar nekaj fikcije ( ko primerjaš vrednost posamezne vrednostnice v borzni kotaciji in letno poslovno poročilo izdajtelja te vrednostnice, se v največ primerih vrednost v borzni kotaciji in bilanci uspeha in stanja, razlikujejo kot dan in noč, in to ne samo eno leto temveč več let zaporedoma, ampak realno stanje se v veliki večini primerov ne odraža na vrednosti v borzni kotaciji). Takšnih primerov imaš nebroj. Tega vsaj na primarnem trgu na blagovnih borzah ni, ker za nakupno obvezo stoji realno blago, surovina, in obvezuje tako kupca, da bo nakup opravljen kot prodajalca da bo blago na termin realizacije dobavljen. Sekundarni trg blagovnih borz je pa namenjen špekulacijam, predvsem finančne narave. Razlika je pa tudi vsebinska, finančne borze so igrača investicijskih bankirjev, ki stojijo za vsem dogajnjem na finančnih borzah, medtem ko se glavnina posla na blagovnih borzah vsaj na primarnem trgu zgodi med realnimi pridelovalci in predelovalci surovin.

Kako so lahko blagajniski zapisi megla, to je precej kratkorocen papir, ce se ne motim?

Podobno bi moral malo objasnit, kaj je zate primaren in sekundaren trg oz kako to izgleda v praksi.
Mimoidici ti je navrgel nekaj inatrumentov warranti, futersi, swapi in pa wti,brent in dubai nafta.


Potlej imas pa se mnostvo enih vrst naft. Imas tudi tako imenovano sredozemsko borzo, na kateri baje kupuje petrol gorivo, pa ni bilo tule se nikdar razlozeno kje to je in kako izgleda trgovanje.


Pri elektriki se mi zdi to dosti bolj jasno npr.

[1357]
Seveda se spomnim. Ti si začel z enačenjem finančnih in blagovnih borz. Pa je razlik kar nekaj, ena je pa ključna, na finančnih trgih vrednostnice ( delnice, obveznice, blagajniški zapisi) pretežno predstavljao veliko megle in kar nekaj fikcije ( ko primerjaš vrednost posamezne vrednostnice v borzni kotaciji in letno poslovno poročilo izdajtelja te vrednostnice, se v največ primerih vrednost v borzni kotaciji in bilanci uspeha in stanja, razlikujejo kot dan in noč, in to ne samo eno leto temveč več let zaporedoma, ampak realno stanje se v veliki večini primerov ne odraža na vrednosti v borzni kotaciji). Takšnih primerov imaš nebroj. Tega vsaj na primarnem trgu na blagovnih borzah ni, ker za nakupno obvezo stoji realno blago, surovina, in obvezuje tako kupca, da bo nakup opravljen kot prodajalca da bo blago na termin realizacije dobavljen. Sekundarni trg blagovnih borz je pa namenjen špekulacijam, predvsem finančne narave. Razlika je pa tudi vsebinska, finančne borze so igrača investicijskih bankirjev, ki stojijo za vsem dogajnjem na finančnih borzah, medtem ko se glavnina posla na blagovnih borzah vsaj na primarnem trgu zgodi med realnimi pridelovalci in predelovalci surovin.

Predlagam ti, da ponoči raje spiš kot da pleteničiš o financah. Kaj te nihče noče zaposlit al kako?

[odvisnik]
> [1357]
> Seveda se spomnim. Ti si začel z enačenjem finančnih in blagovnih borz. Pa je razlik kar nekaj, ena je pa ključna, na finančnih trgih vrednostnice ( delnice, obveznice, blagajniški zapisi) pretežno predstavljao veliko megle in kar nekaj fikcije ( ko primerjaš vrednost posamezne vrednostnice v borzni kotaciji in letno poslovno poročilo izdajtelja te vrednostnice, se v največ primerih vrednost v borzni kotaciji in bilanci uspeha in stanja, razlikujejo kot dan in noč, in to ne samo eno leto temveč več let zaporedoma, ampak realno stanje se v veliki večini primerov ne odraža na vrednosti v borzni kotaciji). Takšnih primerov imaš nebroj. Tega vsaj na primarnem trgu na blagovnih borzah ni, ker za nakupno obvezo stoji realno blago, surovina, in obvezuje tako kupca, da bo nakup opravljen kot prodajalca da bo blago na termin realizacije dobavljen. Sekundarni trg blagovnih borz je pa namenjen špekulacijam, predvsem finančne narave. Razlika je pa tudi vsebinska, finančne borze so igrača investicijskih bankirjev, ki stojijo za vsem dogajnjem na finančnih borzah, medtem ko se glavnina posla na blagovnih borzah vsaj na primarnem trgu zgodi med realnimi pridelovalci in predelovalci surovin.


Kako so lahko blagajniski zapisi megla, to je precej kratkorocen papir, ce se ne motim?

Podobno bi moral malo objasnit, kaj je zate primaren in sekundaren trg oz kako to izgleda v praksi.
Mimoidici ti je navrgel nekaj inatrumentov warranti, futersi, swapi in pa wti,brent in dubai nafta.


Potlej imas pa se mnostvo enih vrst naft. Imas tudi tako imenovano sredozemsko borzo, na kateri baje kupuje petrol gorivo, pa ni bilo tule se nikdar razlozeno kje to je in kako izgleda trgovanje.


Pri elektriki se mi zdi to dosti bolj jasno npr.

Predlagam, da ga pustiš pri miru, ker sploh ne ve kaj piše. Sam je na začetku enačil (primerjal) terminski in obvezniški trg, na mojo pripombo, da to eno z drugim nima veze, pa zgoraj zapiše, da jaz enačim finančne in blagovne borze. Ne moreš da verjameš. Edino olajševalno okoliščino ima, da deluje sredi noči med 3:00 in 4:30 zjutraj.

[odvisnik]
> [1357]
> Seveda se spomnim. Ti si začel z enačenjem finančnih in blagovnih borz. Pa je razlik kar nekaj, ena je pa ključna, na finančnih trgih vrednostnice ( delnice, obveznice, blagajniški zapisi) pretežno predstavljao veliko megle in kar nekaj fikcije ( ko primerjaš vrednost posamezne vrednostnice v borzni kotaciji in letno poslovno poročilo izdajtelja te vrednostnice, se v največ primerih vrednost v borzni kotaciji in bilanci uspeha in stanja, razlikujejo kot dan in noč, in to ne samo eno leto temveč več let zaporedoma, ampak realno stanje se v veliki večini primerov ne odraža na vrednosti v borzni kotaciji). Takšnih primerov imaš nebroj. Tega vsaj na primarnem trgu na blagovnih borzah ni, ker za nakupno obvezo stoji realno blago, surovina, in obvezuje tako kupca, da bo nakup opravljen kot prodajalca da bo blago na termin realizacije dobavljen. Sekundarni trg blagovnih borz je pa namenjen špekulacijam, predvsem finančne narave. Razlika je pa tudi vsebinska, finančne borze so igrača investicijskih bankirjev, ki stojijo za vsem dogajnjem na finančnih borzah, medtem ko se glavnina posla na blagovnih borzah vsaj na primarnem trgu zgodi med realnimi pridelovalci in predelovalci surovin.


Kako so lahko blagajniski zapisi megla, to je precej kratkorocen papir, ce se ne motim?

Zelo dober primer imaš kar v Sloveniji. Ali se še spomniš podrejenih obveznic slovenskih, tedaj še nedokončno olastninjenih, bank? Te podrejene obveznice so samo formalno imenovane obveznice, so bile in so po svoji osnovni definiciji brez vseh varnostnih zagotovil, de facto so bili pa to blagajniški zapisi, prospekti za te finačne instrumente pa tako vsebinsko megleni in obljubljeni donos takšen skoraj kakor ga ponujajo organizatorji piramidnih, Ponzijevih, shem.

Podobno bi moral malo objasnit, kaj je zate primaren in sekundaren trg oz kako to izgleda v praksi.
Mimoidici ti je navrgel nekaj inatrumentov warranti, futersi, swapi in pa wti,brent in dubai nafta.

Warrant, futuersi, swap so borzniški izrazi za vrste pogodb med kupcem in prodajalcem na borzi. WTi, Brent in Dubai nafta pa oznaka za vrsto nafte glede na njen izvor ( wti; nafta iz južnih držav ZDA in mehiškega zaliva, brent; nafta iz severnega morja, dubai nafta; nafta iz arapskih držav).

Primaren trg predstavlja nakup vrednostnice od izdajatelja ob izdaji vrednostnic po nominalni ceni vrednostnic z možnostjo dogovora o bonitetah za kupca direktno med prodajalcem in kupcem ( tak primer so delnice notranjega lasninjenja podjetij za zaposlene v podjetju,ki se običajno prodajajo s 33-50% diskontom, pri blagovnih vrednostnicah so pa glavni faktor za diskonte količina in dolžina posla , sekundarni trg pa predstavljajo nakupi in prodaje vrednostnic med kupci ter prodajalci, kjer so prodajalci že lastniki vrednostnic. Podatke o trenutni vrednosti posamezne vrednostnice na sekundarnemu trgu vidiš v borzni kotaciji v kateri posamezna vrednostnica kotira.

Potlej imas pa se mnostvo enih vrst naft. Imas tudi tako imenovano sredozemsko borzo, na kateri baje kupuje petrol gorivo, pa ni bilo tule se nikdar razlozeno kje to je in kako izgleda trgovanje.

Sredozemska borza je zaprtega tipa, namenjena zgolj in samo ponudnikom ( proizvajalcem) in kupcem ( distributerjem) ponujenega blaga. Poleg goriv naftnega izvora se na tej borzi še trguje z nekaterimi drugimi energenti ( zemeljski plin, električna energija) in z nekaterimi za sredozemlje značilnimi kmetiskimi pridelki. Pri nas je poznana zaradi tega ker se na tej borzi oskrbujejo slovenske blagovne rezerve. Oskrba z naftnimi derivati in nekaterimi drugimi osnovnimi prehrambenimi potrebščinami ( pšenica, koruza, sladkor, sončnično olje) v Sloveniji namreč poteka preko blagovnih rezerev. V primeru naftnih derivatov se trgovci in distributerji z gorivi v Sloveniji ( Petrol, Mol, Shell) fizično oskrbujeo z gorivi preko blagovnih rezerv, po cenah sredozemske borze. Država se je tega sistema domislila že desetletja nazaj zaradi učinkovite kontrole prometa z trošarinskim blagom,ki je za povrhu še strateškega pomena za varnost in preživetje. Ta sistem se je relativno dobro izkazal v bivši državi v času stabilizacije in famoznih bonov za goriva, ko se v Sloveniji za razliko od drugih delov tedanje države ni dogajalo da bi bile črpalke zaprte zaradi pomanjkanja goriva). Kaj pomenijo trošarine za državo pove naslednji podatek, da morajo naftni trgovci trošarine obračunavati in nakazovati dnevno. Danes ko so vse stvari v prodajnem procesu digitalizirane in avtomatizirane je to relativno enostavna stvar, še ne tako daleč nazaj je bila pa to zadolžitev ene manjše čete ljudi, računovodij, knjigovodij in finačnikov pri vsakem naftnem trgovcu, ki se je ukvarjala samo s tem dnevnim opravilom.

Pri elektriki se mi zdi to dosti bolj jasno npr.

Saj je pri ostalih energentih podobno. Za EU je naprimer za ceno električne energije in zemeljskega plina referenčna Leipziška blagovna borza, kjer imaš v kotaciji tako električno energijo kot zemeljski plin. Pri zemeljskem plinu je prišlo med evropejci in rusi ob uvedbi Jula kot osnovne merske enote do hudega spora, ker so rusi preferirali kot osnovno mersko enoto m3 ker so bili navajeni v kritičnih trenutkih dobavo ustreznih količin zemeljskega plina reševali z upihovanjem zraka v plinovode

[1357]
> [odvisnik]
> > [1357]
> > Seveda se spomnim. Ti si začel z enačenjem finančnih in blagovnih borz. Pa je razlik kar nekaj, ena je pa ključna, na finančnih trgih vrednostnice ( delnice, obveznice, blagajniški zapisi) pretežno predstavljao veliko megle in kar nekaj fikcije ( ko primerjaš vrednost posamezne vrednostnice v borzni kotaciji in letno poslovno poročilo izdajtelja te vrednostnice, se v največ primerih vrednost v borzni kotaciji in bilanci uspeha in stanja, razlikujejo kot dan in noč, in to ne samo eno leto temveč več let zaporedoma, ampak realno stanje se v veliki večini primerov ne odraža na vrednosti v borzni kotaciji). Takšnih primerov imaš nebroj. Tega vsaj na primarnem trgu na blagovnih borzah ni, ker za nakupno obvezo stoji realno blago, surovina, in obvezuje tako kupca, da bo nakup opravljen kot prodajalca da bo blago na termin realizacije dobavljen. Sekundarni trg blagovnih borz je pa namenjen špekulacijam, predvsem finančne narave. Razlika je pa tudi vsebinska, finančne borze so igrača investicijskih bankirjev, ki stojijo za vsem dogajnjem na finančnih borzah, medtem ko se glavnina posla na blagovnih borzah vsaj na primarnem trgu zgodi med realnimi pridelovalci in predelovalci surovin.
>
>
> Kako so lahko blagajniski zapisi megla, to je precej kratkorocen papir, ce se ne motim?

Zelo dober primer imaš kar v Sloveniji. Ali se še spomniš podrejenih obveznic slovenskih, tedaj še nedokončno olastninjenih, bank? Te podrejene obveznice so samo formalno imenovane obveznice, so bile in so po svoji osnovni definiciji brez vseh varnostnih zagotovil, de facto so bili pa to blagajniški zapisi, prospekti za te finačne instrumente pa tako vsebinsko megleni in obljubljeni donos takšen skoraj kakor ga ponujajo organizatorji piramidnih, Ponzijevih, shem.
>
> Podobno bi moral malo objasnit, kaj je zate primaren in sekundaren trg oz kako to izgleda v praksi.
> Mimoidici ti je navrgel nekaj inatrumentov warranti, futersi, swapi in pa wti,brent in dubai nafta.

Warrant, futuersi, swap so borzniški izrazi za vrste pogodb med kupcem in prodajalcem na borzi. WTi, Brent in Dubai nafta pa oznaka za vrsto nafte glede na njen izvor ( wti; nafta iz južnih držav ZDA in mehiškega zaliva, brent; nafta iz severnega morja, dubai nafta; nafta iz arapskih držav).

Primaren trg predstavlja nakup vrednostnice od izdajatelja ob izdaji vrednostnic po nominalni ceni vrednostnic z možnostjo dogovora o bonitetah za kupca direktno med prodajalcem in kupcem ( tak primer so delnice notranjega lasninjenja podjetij za zaposlene v podjetju,ki se običajno prodajajo s 33-50% diskontom, pri blagovnih vrednostnicah so pa glavni faktor za diskonte količina in dolžina posla , sekundarni trg pa predstavljajo nakupi in prodaje vrednostnic med kupci ter prodajalci, kjer so prodajalci že lastniki vrednostnic. Podatke o trenutni vrednosti posamezne vrednostnice na sekundarnemu trgu vidiš v borzni kotaciji v kateri posamezna vrednostnica kotira.
>
>
> Potlej imas pa se mnostvo enih vrst naft. Imas tudi tako imenovano sredozemsko borzo, na kateri baje kupuje petrol gorivo, pa ni bilo tule se nikdar razlozeno kje to je in kako izgleda trgovanje.

Sredozemska borza je zaprtega tipa, namenjena zgolj in samo ponudnikom ( proizvajalcem) in kupcem ( distributerjem) ponujenega blaga. Poleg goriv naftnega izvora se na tej borzi še trguje z nekaterimi drugimi energenti ( zemeljski plin, električna energija) in z nekaterimi za sredozemlje značilnimi kmetiskimi pridelki. Pri nas je poznana zaradi tega ker se na tej borzi oskrbujejo slovenske blagovne rezerve. Oskrba z naftnimi derivati in nekaterimi drugimi osnovnimi prehrambenimi potrebščinami ( pšenica, koruza, sladkor, sončnično olje) v Sloveniji namreč poteka preko blagovnih rezerev. V primeru naftnih derivatov se trgovci in distributerji z gorivi v Sloveniji ( Petrol, Mol, Shell) fizično oskrbujeo z gorivi preko blagovnih rezerv, po cenah sredozemske borze. Država se je tega sistema domislila že desetletja nazaj zaradi učinkovite kontrole prometa z trošarinskim blagom,ki je za povrhu še strateškega pomena za varnost in preživetje. Ta sistem se je relativno dobro izkazal v bivši državi v času stabilizacije in famoznih bonov za goriva, ko se v Sloveniji za razliko od drugih delov tedanje države ni dogajalo da bi bile črpalke zaprte zaradi pomanjkanja goriva). Kaj pomenijo trošarine za državo pove naslednji podatek, da morajo naftni trgovci trošarine obračunavati in nakazovati dnevno. Danes ko so vse stvari v prodajnem procesu digitalizirane in avtomatizirane je to relativno enostavna stvar, še ne tako daleč nazaj je bila pa to zadolžitev ene manjše čete ljudi, računovodij, knjigovodij in finačnikov pri vsakem naftnem trgovcu, ki se je ukvarjala samo s tem dnevnim opravilom.
>
>
> Pri elektriki se mi zdi to dosti bolj jasno npr.

Saj je pri ostalih energentih podobno. Za EU je naprimer za ceno električne energije in zemeljskega plina referenčna Leipziška blagovna borza, kjer imaš v kotaciji tako električno energijo kot zemeljski plin. Pri zemeljskem plinu je prišlo med evropejci in rusi ob uvedbi Jula kot osnovne merske enote do hudega spora, ker so rusi preferirali kot osnovno mersko enoto m3 ker so bili navajeni v kritičnih trenutkih dobavo ustreznih količin zemeljskega plina reševali z upihovanjem zraka v plinovode

Nekaj znanja je v tem. Se raje bi rekel vedenja :)
Ne vem pa , ce ga je dovolj.
To bi lahko komentiral mimoidoci, on je bolj podkovan v tem.
Ne vem pa, ce te bo razumel. Vseeno je bolj praktik, ti pa teoretik;)

Mi je pa sedaj malo bolj jasna ta sredozemska borza.
Se da mogoce kje videt kotacijo ?

[odvisnik]
> [1357]
> > [odvisnik]
> > > [1357]
> > > Seveda se spomnim. Ti si začel z enačenjem finančnih in blagovnih borz. Pa je razlik kar nekaj, ena je pa ključna, na finančnih trgih vrednostnice ( delnice, obveznice, blagajniški zapisi) pretežno predstavljao veliko megle in kar nekaj fikcije ( ko primerjaš vrednost posamezne vrednostnice v borzni kotaciji in letno poslovno poročilo izdajtelja te vrednostnice, se v največ primerih vrednost v borzni kotaciji in bilanci uspeha in stanja, razlikujejo kot dan in noč, in to ne samo eno leto temveč več let zaporedoma, ampak realno stanje se v veliki večini primerov ne odraža na vrednosti v borzni kotaciji). Takšnih primerov imaš nebroj. Tega vsaj na primarnem trgu na blagovnih borzah ni, ker za nakupno obvezo stoji realno blago, surovina, in obvezuje tako kupca, da bo nakup opravljen kot prodajalca da bo blago na termin realizacije dobavljen. Sekundarni trg blagovnih borz je pa namenjen špekulacijam, predvsem finančne narave. Razlika je pa tudi vsebinska, finančne borze so igrača investicijskih bankirjev, ki stojijo za vsem dogajnjem na finančnih borzah, medtem ko se glavnina posla na blagovnih borzah vsaj na primarnem trgu zgodi med realnimi pridelovalci in predelovalci surovin.
> >
> >
> > Kako so lahko blagajniski zapisi megla, to je precej kratkorocen papir, ce se ne motim?
>
> Zelo dober primer imaš kar v Sloveniji. Ali se še spomniš podrejenih obveznic slovenskih, tedaj še nedokončno olastninjenih, bank? Te podrejene obveznice so samo formalno imenovane obveznice, so bile in so po svoji osnovni definiciji brez vseh varnostnih zagotovil, de facto so bili pa to blagajniški zapisi, prospekti za te finačne instrumente pa tako vsebinsko megleni in obljubljeni donos takšen skoraj kakor ga ponujajo organizatorji piramidnih, Ponzijevih, shem.
> >
> > Podobno bi moral malo objasnit, kaj je zate primaren in sekundaren trg oz kako to izgleda v praksi.
> > Mimoidici ti je navrgel nekaj inatrumentov warranti, futersi, swapi in pa wti,brent in dubai nafta.
>
> Warrant, futuersi, swap so borzniški izrazi za vrste pogodb med kupcem in prodajalcem na borzi. WTi, Brent in Dubai nafta pa oznaka za vrsto nafte glede na njen izvor ( wti; nafta iz južnih držav ZDA in mehiškega zaliva, brent; nafta iz severnega morja, dubai nafta; nafta iz arapskih držav).
>
> Primaren trg predstavlja nakup vrednostnice od izdajatelja ob izdaji vrednostnic po nominalni ceni vrednostnic z možnostjo dogovora o bonitetah za kupca direktno med prodajalcem in kupcem ( tak primer so delnice notranjega lasninjenja podjetij za zaposlene v podjetju,ki se običajno prodajajo s 33-50% diskontom, pri blagovnih vrednostnicah so pa glavni faktor za diskonte količina in dolžina posla , sekundarni trg pa predstavljajo nakupi in prodaje vrednostnic med kupci ter prodajalci, kjer so prodajalci že lastniki vrednostnic. Podatke o trenutni vrednosti posamezne vrednostnice na sekundarnemu trgu vidiš v borzni kotaciji v kateri posamezna vrednostnica kotira.
> >
> >
> > Potlej imas pa se mnostvo enih vrst naft. Imas tudi tako imenovano sredozemsko borzo, na kateri baje kupuje petrol gorivo, pa ni bilo tule se nikdar razlozeno kje to je in kako izgleda trgovanje.
>
> Sredozemska borza je zaprtega tipa, namenjena zgolj in samo ponudnikom ( proizvajalcem) in kupcem ( distributerjem) ponujenega blaga. Poleg goriv naftnega izvora se na tej borzi še trguje z nekaterimi drugimi energenti ( zemeljski plin, električna energija) in z nekaterimi za sredozemlje značilnimi kmetiskimi pridelki. Pri nas je poznana zaradi tega ker se na tej borzi oskrbujejo slovenske blagovne rezerve. Oskrba z naftnimi derivati in nekaterimi drugimi osnovnimi prehrambenimi potrebščinami ( pšenica, koruza, sladkor, sončnično olje) v Sloveniji namreč poteka preko blagovnih rezerev. V primeru naftnih derivatov se trgovci in distributerji z gorivi v Sloveniji ( Petrol, Mol, Shell) fizično oskrbujeo z gorivi preko blagovnih rezerv, po cenah sredozemske borze. Država se je tega sistema domislila že desetletja nazaj zaradi učinkovite kontrole prometa z trošarinskim blagom,ki je za povrhu še strateškega pomena za varnost in preživetje. Ta sistem se je relativno dobro izkazal v bivši državi v času stabilizacije in famoznih bonov za goriva, ko se v Sloveniji za razliko od drugih delov tedanje države ni dogajalo da bi bile črpalke zaprte zaradi pomanjkanja goriva). Kaj pomenijo trošarine za državo pove naslednji podatek, da morajo naftni trgovci trošarine obračunavati in nakazovati dnevno. Danes ko so vse stvari v prodajnem procesu digitalizirane in avtomatizirane je to relativno enostavna stvar, še ne tako daleč nazaj je bila pa to zadolžitev ene manjše čete ljudi, računovodij, knjigovodij in finačnikov pri vsakem naftnem trgovcu, ki se je ukvarjala samo s tem dnevnim opravilom.
> >
> >
> > Pri elektriki se mi zdi to dosti bolj jasno npr.
>
> Saj je pri ostalih energentih podobno. Za EU je naprimer za ceno električne energije in zemeljskega plina referenčna Leipziška blagovna borza, kjer imaš v kotaciji tako električno energijo kot zemeljski plin. Pri zemeljskem plinu je prišlo med evropejci in rusi ob uvedbi Jula kot osnovne merske enote do hudega spora, ker so rusi preferirali kot osnovno mersko enoto m3 ker so bili navajeni v kritičnih trenutkih dobavo ustreznih količin zemeljskega plina reševali z upihovanjem zraka v plinovode


Nekaj znanja je v tem. Se raje bi rekel vedenja :)
Ne vem pa , ce ga je dovolj.
To bi lahko komentiral mimoidoci, on je bolj podkovan v tem.
Ne vem pa, ce te bo razumel. Vseeno je bolj praktik, ti pa teoretik;)

Mi je pa sedaj malo bolj jasna ta sredozemska borza.
Se da mogoce kje videt kotacijo ?

Najlažje zopet ponovim. Tovarišu neparnemu se je pokvaril chatgpt oziroma katerikoli drug program za AI, ker se mi zdi skoraj nemogoče, da bi sam imel tako bujno domišljijo.

Ti dam primer za delovanje sredozemskih borz (ni ena ampak jih je več), ker te morda zanimajo. No in potem to sam primerjaj z izpovedmi tovariša neparnega zgoraj.

Nafta se v Sredozemlju ne trguje prek ene klasične “borze”, kot so npr. New York Mercantile Exchange (NYMEX) ali ICE Futures Europe. Namesto tega gre za regionalni fizični trg surove nafte in derivatov, kjer potekajo posli med: proizvajalci / izvozniki (npr. Libija, Alžirija, Egipt, Azerbajdžan, Irak prek Sredozemlja), rafinerijami (v Italiji, Grčiji, Španiji, Franciji, Turčiji), trgovci z nafto (trading houses) in energetskimi podjetji, ki kupujejo ali prodajajo fizične pošiljke (tankerje). Cene se oblikujejo na podlagi referenčnih cen (Platts Mediterranean quotes) — npr. Platts Mediterranean Dated Brent, CIF Med diesel, FOB Med gasoline, itd.

Glavni udeleženci so: Mednarodne naftne družbe (IOC): Shell, BP, TotalEnergies, ENI, Repsol, ki kupujejo/prodajajo fizične količine surove nafte ali derivatov in imajo lastne terminale. Trgovske hiše (trading houses): Vitol, Glencore, Trafigura, Gunvor, Mercuria. So glavni posredniki in špekulanti na fizičnih trgih (kupujejo, skladiščijo, prodajajo). Državne družbe (NOC): Sonatrach (Alžirija), NOC Libya, SOCAR (Azerbajdžan). Prodajajo državno nafto na regionalne trge.
Rafinerije in distributerji: Hellenic Petroleum, Saras, OMV, Lukoil Neftohim Burgas, tudi Petrol. Kupujejo surovo nafto ali prodajajo proizvode (bencin, dizel). Finančne institucije in posredniki: Komercialne banke, energetski posredniki. Nudijo kreditne in logistične rešitve, hedge pogodbe, ...

Vidiš kje kakšne BLAGOVNE REZERVE!!!! Jaz tudi ne.

Na Sredozemlju ni centralizirane “borze”, ampak trgovanje poteka prek posrednikov in platform (npr. Platts Market on Close, Argus Media Market, ICE Connect za forward pogodbe). Pogodbe so tipa FOB (Free on Board) ali CIF (Cost, Insurance, Freight), cene se izražajo v USD na tono ali sodček glede na referenčne kakovosti nafte (npr. Saharan Blend, Kirkuk, Azeri Light). Večina slovenskih dobaviteljev goriv (Petrol, MOL) ne kupuje neposredno od proizvajalcev, temveč prek evropskih trgovalnih hiš ali prek matičnih podjetij, ki trgujejo na teh trgih. Modelska (vladna) cena posameznega goriva, ki jo morajo uporabljati naši dobavitelji, pa je sestavljena iz 14-dnevnih kotacij (mislim da s Platts Mediterrean Quotes in sicer daily high za posamezno gorivo).

No in sedaj to primerjaj z zgornjim "znanjem" oziroma "vedenjem" kot mu praviš ti.

Lepo si opisal trgovalno arhitekturo s finančnega aspekta. Fizično se pa gorivo za komercialne namene v Sloveniji distribuira iz treh skladišč; Sermin, Zalog in Hoče. Lastniki teh skladišč so različni, upravljalec infrastrukture in zalog blaga pa enoten ; Blagovne rezerve RS. V to se lahko tudi sam fizično prepričaš, v vseh treh primerih vidno z javne ceste, da avtocisterne vseh treh ponudnikov naftnih derivatov točijo gorivo iz istih skladiščnih cistern. Če je to za Petrol še nekako razumljivo kot podjetje s centralnim sedežem v Sloveniji, pa tudi pod razno ni logično, da bi Shell in Mol, ki imata oba dva svoje rafinerije in tudi svoje izvore surove nafte preko koncesij za črpanje v določenih državah, na svojih prodajnih mestih prodajala gorivo, ki ni njihov proizvod in posledično trpela riziko pri kvaliteti goriva, razen če to ni zakonsko predpisano s strani države.