Čez 10 let bo šel moj stric v pokoj. Ima nakaj prihrankov v eurih na banki. Kot mlado ekonomistko me sprašuje za nasvet, kako ohraniti vrednost prihrankov za kasnejše čase. Verjetno ima sedaj cca za 50 penzij privarčevanega denarja in bi želel, da čez 10 - 20 let ima še vedno za cca 50 penzij vrednosti. Stanovanjski problem ima rešen.
Sama teoretično poznam naložbene možnosti in pasti naložb. Kot poznam naložbe so:
- denar na banki ( dolgoročno obresti zaostajajo za inflacijo)
- upravljanje premoženje ( veliki stroški, velika nihanja ..)
- nakup ETF skladov( nepremečnine, hrana, kovine ) To bi bila mogoče ena od možnosti.
- nakup gozda ( pa naj čaka 10- 20 let)
- nakup fizičnega zlata in srebra ( shranjen v bančnem sefu)

Kakšno je vaše mnenje ?

Hvala za sugestije.

Hehe, zanimivo, kakšna sploh je dodana vrednost študija ekonomije :D

[jezdec666]
Verjetno bo moral poiskati kakega strokovnjaka, s tabo si nima kaj dosti pomagat.

Če je nečakinja neizkušena, vsaj nima slabih namenov, kot jih bo imel kakšen "strokovnjak". Pravih strokovnjakov pa vsaj pri nas ni - smo svoj čas debatirali o tem, pa ni tukaj na forumu nihče znal navesti nikogar...

Stric sicer že pametno razmišlja, da si želi samo ohranitev vrednosti. Če je 50 penzij 50 jurčkov, potem predlagam sledeče alternative gozdu v Sloveniji, ki je sam po sebi smiselna odločitev:
- gradbena parcela v Avstriji
- zlato se zadnje čase malo čudno giblje, tako da je vprašljiv nakup, ampak enih 5 penzij za štiri filharmonike pa bo vseeno čisto vredu
- depozit v Sloveniji na NLB (država jih bo reševala do zadnjega) in BKS (pomagali jo bodo reševati Avstrijci)
- depozit v Avstriji
- nekaj dolarjev v štumpfu. Ali norveških kron, če je v stricu kanček avanturista :)

Za nakup parcele v Avstriji bi bilo pametno razmišmišljati.
Tudi nekaj žlahtnih kovin bi bilo pametno kupiti za razpršitev.
Mogoče 5 % denarja v depozitih v bankah , več ne.
Kaj menite o kakšnem ETF-u ?
Mogoče še kakšno idejo za razmišljat.

[milena1234]
Za nakup parcele v Avstriji bi bilo pametno razmišmišljati.
Tudi nekaj žlahtnih kovin bi bilo pametno kupiti za razpršitev.
Mogoče 5 % denarja v depozitih v bankah , več ne.
Kaj menite o kakšnem ETF-u ?
Mogoče še kakšno idejo za razmišljat.

Banke niso tako slabe in žlahtne kovine niso tako dobre glede na zadnja dogajanja z žlahtnimi kovinami. Bankam so ta trenutek boljša alternativa štumpfi kot zlate palice. Če pa že, pa ne pozabit, da kar se zlata in srebra tiče: nič drugega kot dunajski filharmoniki.
ETF-ji se samo slišijo vredu. Kar se borznih investicij tiče, sem že dalj časa prepričan, da je edino smiseln neposreden nakup delnic podjetij, v katere človek osebno verjame. Če so v tem trenutku smiselne recimo investicije v prehranska podjetja ali v energetska, potem si osebno izbereš ali Nestle ali Unilever ali Kraft in BP ali ExxonMobil ali Shell (zadnji stavek je zgolj primer, nobeno priporočilo).

Gotovina na banki. :)

Če pa je res tako nujno ustvarjati "malce večje donose", potem kvečjemu kaj takšnega:
marketsci.wordpress....that-good/ - sledi vsem linkom v tem članku in v temle marketsci.wordpress....llocation/ .

Ideja tovrstnih naložb je dosegati donose, ki so nekako na nivoju delniških z volatilnostjo obvezniških. Zakaj je to pomembno? Ker je geometrični donos (žal ne poznam slovenskega izraza) na dolgi rok, kot diplomantka ekonomije zagotovo veš, aritmetični donos (zopet ne poznam slovenskega izraza)zmanjšan za t.i. volatilnost oz. varianco:
Geometric Return= Arithmetic Return -.5*Variance
oz.
Arithmetic Return-Geometric Return= .5*Variance

Kar v bistvu sledi iz osnovnošolske matematike: (1-x)*(1+x)= 1-x^2 (Če ustvarimo donos x% in nato izgubo x% nekao nismo na istem kot smo bili).

Nekaj o tem si lahko prebereš tukaj: papers.ssrn.com/sol3...id=1664823 .

Za te vrste naložb kot so opisane na marketsci blogu se da kupiti tudi ETF: Cambria Global Tactical Aset Allocation advisorshares.com/fund/gtaa . Tudi durgi upravljalci premoženja imajo podobne ETF-e. Poudarek je na ETF-ih, ker tule nima smisla plačevati raznim KD Skladom ali Altam provizije... Vendar, pazi, EURUSD te lahko pokoplje in vse tole skupaj zgoraj nima nobenega smisla in je samo lepo teoretiziranje. :) Zato denar na banko pa nekaj zlatnikov v trezor.

Lahko pa spremljaš vsakomesečno alokacijo na strani marketsci.wordpress.com/ .

Lahko pa ti jaz vsak mesec, če slučajno človek, ki izračunava "optimalno" alokacijo na marketsci blogu, le-to preneha izračunavati, izračunam jaz oz. dam kodo v programskem jeziku R, ki to dela (pobere podatke iz finance.yahoo.com ali finance.google.com in napravi ustrezne izračune).

Ni pa to najboljše, kar je možno dobiti, samo eden od načinov "upralvjanja premoženja". Saj je pri tej metodi en zelo očiten problem: ko v relanosti izbiraš naložbe (oz. kaj dati na seznam naložb iz katerih izbiraš) ni tako lahko kot je lahko biti pameten za nazaj. Npr., kdo bi na začetku devetdestih let razmišljal, da bi v tak portfelj lahko vstavil tudi razvijajoče se trge?

Zato denar na banko pa nekaj zlatnikov v trezor.

Za strica je takšen odgovor najbolj uporaben.

Vse te formule in finančne instrumente razume le malo strokovnjakov.

[NimbusN]
Lahko pa ti jaz vsak mesec, če slučajno človek, ki izračunava "optimalno" alokacijo na marketsci blogu, le-to preneha izračunavati, izračunam jaz oz. dam kodo v programskem jeziku R, ki to dela (pobere podatke iz finance.yahoo.com ali finance.google.com in napravi ustrezne izračune).

Če je možno, bi te prosil za kodo.