Izbrani forum: Glavni forum
Izbrana tema: članek Trump zdresiral Vučića: v Srbiji naftna kriza?
Strani: 1 2
sporočil: 3.177
[mimoidoci]
> [odvisnik]
> > [1357]
> > > [odvisnik]
> > > > [1357]
> > > > Seveda se spomnim. Ti si začel z enačenjem finančnih in blagovnih borz. Pa je razlik kar nekaj, ena je pa ključna, na finančnih trgih vrednostnice ( delnice, obveznice, blagajniški zapisi) pretežno predstavljao veliko megle in kar nekaj fikcije ( ko primerjaš vrednost posamezne vrednostnice v borzni kotaciji in letno poslovno poročilo izdajtelja te vrednostnice, se v največ primerih vrednost v borzni kotaciji in bilanci uspeha in stanja, razlikujejo kot dan in noč, in to ne samo eno leto temveč več let zaporedoma, ampak realno stanje se v veliki večini primerov ne odraža na vrednosti v borzni kotaciji). Takšnih primerov imaš nebroj. Tega vsaj na primarnem trgu na blagovnih borzah ni, ker za nakupno obvezo stoji realno blago, surovina, in obvezuje tako kupca, da bo nakup opravljen kot prodajalca da bo blago na termin realizacije dobavljen. Sekundarni trg blagovnih borz je pa namenjen špekulacijam, predvsem finančne narave. Razlika je pa tudi vsebinska, finančne borze so igrača investicijskih bankirjev, ki stojijo za vsem dogajnjem na finančnih borzah, medtem ko se glavnina posla na blagovnih borzah vsaj na primarnem trgu zgodi med realnimi pridelovalci in predelovalci surovin.
> > >
> > >
> > > Kako so lahko blagajniski zapisi megla, to je precej kratkorocen papir, ce se ne motim?
> >
> > Zelo dober primer imaš kar v Sloveniji. Ali se še spomniš podrejenih obveznic slovenskih, tedaj še nedokončno olastninjenih, bank? Te podrejene obveznice so samo formalno imenovane obveznice, so bile in so po svoji osnovni definiciji brez vseh varnostnih zagotovil, de facto so bili pa to blagajniški zapisi, prospekti za te finačne instrumente pa tako vsebinsko megleni in obljubljeni donos takšen skoraj kakor ga ponujajo organizatorji piramidnih, Ponzijevih, shem.
> > >
> > > Podobno bi moral malo objasnit, kaj je zate primaren in sekundaren trg oz kako to izgleda v praksi.
> > > Mimoidici ti je navrgel nekaj inatrumentov warranti, futersi, swapi in pa wti,brent in dubai nafta.
> >
> > Warrant, futuersi, swap so borzniški izrazi za vrste pogodb med kupcem in prodajalcem na borzi. WTi, Brent in Dubai nafta pa oznaka za vrsto nafte glede na njen izvor ( wti; nafta iz južnih držav ZDA in mehiškega zaliva, brent; nafta iz severnega morja, dubai nafta; nafta iz arapskih držav).
> >
> > Primaren trg predstavlja nakup vrednostnice od izdajatelja ob izdaji vrednostnic po nominalni ceni vrednostnic z možnostjo dogovora o bonitetah za kupca direktno med prodajalcem in kupcem ( tak primer so delnice notranjega lasninjenja podjetij za zaposlene v podjetju,ki se običajno prodajajo s 33-50% diskontom, pri blagovnih vrednostnicah so pa glavni faktor za diskonte količina in dolžina posla , sekundarni trg pa predstavljajo nakupi in prodaje vrednostnic med kupci ter prodajalci, kjer so prodajalci že lastniki vrednostnic. Podatke o trenutni vrednosti posamezne vrednostnice na sekundarnemu trgu vidiš v borzni kotaciji v kateri posamezna vrednostnica kotira.
> > >
> > >
> > > Potlej imas pa se mnostvo enih vrst naft. Imas tudi tako imenovano sredozemsko borzo, na kateri baje kupuje petrol gorivo, pa ni bilo tule se nikdar razlozeno kje to je in kako izgleda trgovanje.
> >
> > Sredozemska borza je zaprtega tipa, namenjena zgolj in samo ponudnikom ( proizvajalcem) in kupcem ( distributerjem) ponujenega blaga. Poleg goriv naftnega izvora se na tej borzi še trguje z nekaterimi drugimi energenti ( zemeljski plin, električna energija) in z nekaterimi za sredozemlje značilnimi kmetiskimi pridelki. Pri nas je poznana zaradi tega ker se na tej borzi oskrbujejo slovenske blagovne rezerve. Oskrba z naftnimi derivati in nekaterimi drugimi osnovnimi prehrambenimi potrebščinami ( pšenica, koruza, sladkor, sončnično olje) v Sloveniji namreč poteka preko blagovnih rezerev. V primeru naftnih derivatov se trgovci in distributerji z gorivi v Sloveniji ( Petrol, Mol, Shell) fizično oskrbujeo z gorivi preko blagovnih rezerv, po cenah sredozemske borze. Država se je tega sistema domislila že desetletja nazaj zaradi učinkovite kontrole prometa z trošarinskim blagom,ki je za povrhu še strateškega pomena za varnost in preživetje. Ta sistem se je relativno dobro izkazal v bivši državi v času stabilizacije in famoznih bonov za goriva, ko se v Sloveniji za razliko od drugih delov tedanje države ni dogajalo da bi bile črpalke zaprte zaradi pomanjkanja goriva). Kaj pomenijo trošarine za državo pove naslednji podatek, da morajo naftni trgovci trošarine obračunavati in nakazovati dnevno. Danes ko so vse stvari v prodajnem procesu digitalizirane in avtomatizirane je to relativno enostavna stvar, še ne tako daleč nazaj je bila pa to zadolžitev ene manjše čete ljudi, računovodij, knjigovodij in finačnikov pri vsakem naftnem trgovcu, ki se je ukvarjala samo s tem dnevnim opravilom.
> > >
> > >
> > > Pri elektriki se mi zdi to dosti bolj jasno npr.
> >
> > Saj je pri ostalih energentih podobno. Za EU je naprimer za ceno električne energije in zemeljskega plina referenčna Leipziška blagovna borza, kjer imaš v kotaciji tako električno energijo kot zemeljski plin. Pri zemeljskem plinu je prišlo med evropejci in rusi ob uvedbi Jula kot osnovne merske enote do hudega spora, ker so rusi preferirali kot osnovno mersko enoto m3 ker so bili navajeni v kritičnih trenutkih dobavo ustreznih količin zemeljskega plina reševali z upihovanjem zraka v plinovode
>
>
> Nekaj znanja je v tem. Se raje bi rekel vedenja :)
> Ne vem pa , ce ga je dovolj.
> To bi lahko komentiral mimoidoci, on je bolj podkovan v tem.
> Ne vem pa, ce te bo razumel. Vseeno je bolj praktik, ti pa teoretik;)
>
> Mi je pa sedaj malo bolj jasna ta sredozemska borza.
> Se da mogoce kje videt kotacijo ?
Najlažje zopet ponovim. Tovarišu neparnemu se je pokvaril chatgpt oziroma katerikoli drug program za AI, ker se mi zdi skoraj nemogoče, da bi sam imel tako bujno domišljijo.
Ti dam primer za delovanje sredozemskih borz (ni ena ampak jih je več), ker te morda zanimajo. No in potem to sam primerjaj z izpovedmi tovariša neparnega zgoraj.
Nafta se v Sredozemlju ne trguje prek ene klasične “borze”, kot so npr. New York Mercantile Exchange (NYMEX) ali ICE Futures Europe. Namesto tega gre za regionalni fizični trg surove nafte in derivatov, kjer potekajo posli med: proizvajalci / izvozniki (npr. Libija, Alžirija, Egipt, Azerbajdžan, Irak prek Sredozemlja), rafinerijami (v Italiji, Grčiji, Španiji, Franciji, Turčiji), trgovci z nafto (trading houses) in energetskimi podjetji, ki kupujejo ali prodajajo fizične pošiljke (tankerje). Cene se oblikujejo na podlagi referenčnih cen (Platts Mediterranean quotes) — npr. Platts Mediterranean Dated Brent, CIF Med diesel, FOB Med gasoline, itd.
Glavni udeleženci so: Mednarodne naftne družbe (IOC): Shell, BP, TotalEnergies, ENI, Repsol, ki kupujejo/prodajajo fizične količine surove nafte ali derivatov in imajo lastne terminale. Trgovske hiše (trading houses): Vitol, Glencore, Trafigura, Gunvor, Mercuria. So glavni posredniki in špekulanti na fizičnih trgih (kupujejo, skladiščijo, prodajajo). Državne družbe (NOC): Sonatrach (Alžirija), NOC Libya, SOCAR (Azerbajdžan). Prodajajo državno nafto na regionalne trge.
Rafinerije in distributerji: Hellenic Petroleum, Saras, OMV, Lukoil Neftohim Burgas, tudi Petrol. Kupujejo surovo nafto ali prodajajo proizvode (bencin, dizel). Finančne institucije in posredniki: Komercialne banke, energetski posredniki. Nudijo kreditne in logistične rešitve, hedge pogodbe, ...
Vidiš kje kakšne BLAGOVNE REZERVE!!!! Jaz tudi ne.
Na Sredozemlju ni centralizirane “borze”, ampak trgovanje poteka prek posrednikov in platform (npr. Platts Market on Close, Argus Media Market, ICE Connect za forward pogodbe). Pogodbe so tipa FOB (Free on Board) ali CIF (Cost, Insurance, Freight), cene se izražajo v USD na tono ali sodček glede na referenčne kakovosti nafte (npr. Saharan Blend, Kirkuk, Azeri Light). Večina slovenskih dobaviteljev goriv (Petrol, MOL) ne kupuje neposredno od proizvajalcev, temveč prek evropskih trgovalnih hiš ali prek matičnih podjetij, ki trgujejo na teh trgih. Modelska (vladna) cena posameznega goriva, ki jo morajo uporabljati naši dobavitelji, pa je sestavljena iz 14-dnevnih kotacij (mislim da s Platts Mediterrean Quotes in sicer daily high za posamezno gorivo).
No in sedaj to primerjaj z zgornjim "znanjem" oziroma "vedenjem" kot mu praviš ti.
Hvala za ekspertizo ;).
Ker si neparnega posiljal na faks ali se da dobit tako predavanje, kot je tvoje, pri predmetu Financni trgi na slo faksih ?
Strani: 1 2