Banke kot so sedaj so v veliki meri pijavke sistema ki sesajo kri in dobičke v privat žepe, ko je kriza pa se jih rešuje in dokapitalizira z javnim denarjem. Postopoma bi jih morali spet omejiti na klasično bančništvo, ostale dejavnosti pa izločiti v druge vrste institucij, ki ne bi smele delati klasičnega bančništva. Je pa verjetno to sedaj nemogoče v praksi narediti, saj se je to razpaslo čez vse mere.

"Ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt je po zlomu borze leta 1929 in nastopu velike depresije drastično omejil delovanje bank s sprejetjem Glass-Steagallovega zakona (uradno Banking Act of 1933), ki ga je podpisal 16. junija 1933.
Glavni namen zakona je bil ločiti klasično bančništvo od tveganih špekulacij na borzi. Razmere so se ključno spremenile novembra 1999, ko je predsednik Bill Clinton podpisal zakon, ki je te omejitve odpravil.
Kako so bile banke omejene (1933)?
Pred letom 1929 so banke z denarjem navadnih varčevalcev prosto špekulirale na borzi, kar je ob zlomu povzročilo propad na tisoče bank in izgubo prihrankov milijonov ljudi. Rooseveltov zakon je zato postavil "požarni zid" in bankam ponudil izbiro:
• Komercialne banke (klasične banke): Lahko so sprejemale vloge (depozite) državljanov in podeljevale kredite. Strogo prepovedano pa jim je bilo trgovanje z vrednostnimi papirji, delnicami ali izdajanje lastnih investicijskih produktov.
• Investicijske banke: Lahko so trgovale na borzi in izdajale delnice, niso pa smele sprejemati depozitov navadnih državljanov.
• Uvedba jamstva za vloge: Zakon je hkrati ustanovil Zvezno korporacijo za zavarovanje depozitov (FDIC), ki je ljudem prvič zajamčila, da bodo dobili svoj denar nazaj, če banka propade.
Kdaj in kako se je to spremenilo (1999)?
V 80. in 90. letih prejšnjega stoletja so banke s finančnimi inovacijami začele iskati luknje v zakonodaji. Pojavil se je močan lobistični pritisk, da Glass-Steagallov zakon preprečuje ameriškim bankam konkurenčnost na svetovnem trgu.
• Preobrat leta 1999: Kongres je sprejel Gramm-Leach-Blileyjev zakon (znan tudi kot Financial Services Modernization Act of 1999).
• Konec stroge ločitve: Ta zakon je uradno odpravil ključne omejitve Glass-Steagallovega zakona. Finančnim institucijam je ponovno dovolil, da pod isto streho združijo komercialno bančništvo, investicijsko bančništvo in zavarovalništvo (ustanovitev t.i. finančnih megakonglomeratov, kot je Citigroup, ipd)."