To pravi Večer, kaj bo reklo Delo al pa Finance? Lep dan.

Večer: Dokapitalizacija bank bo stala pet milijard evrov

5 miljard? morda res. Lahko pa ceno reševanja ocenimo takole "na uč" v gostilniški debati, brez globokoumnih analiz in svetovalnih agencij:

Likvidacija bančic ala Factor banka in Probanka, ki imata skupaj komaj 4% tržni delež, naj bi stalo 1 miljardo. Torej, reševanje NLB + Abanke + NKBM, ki imajo več kot 50% tržni delež lahko stane (1/4)* 50 = 12.5 miljarde.

Ekola drugovi i drugarice, glede na to da nihče od posvečenih poznavalcev topogledne materije ne pozna točnih številk, izjavljam da sem to izračunal sam brez virov v Vladi in Banki Slovenije (*), hehehehe.

PS.
Troikica aus Bruselj že "kurla" motorje, medtem pa kolhozniška možganska trusta Mencinger in Križanič, v prihvatiziranem Ekonomskem inštitutu pravne fakultete (EIPF), že razvijata prenovljeno čist novo najnovejšo teorijo o koristnosti in obliki nacionalnega interesa. Ne vemo pa še ali po naročilu đeneral štaba Mrglstan ali KoritaF21 ali pa morda iz želje po doprinosu k čisto teoretični ekonomsko-politični znanosti.

(*) web.vecer.com/portal...2605959635

[dillinger]
> [jurijjurij]
> >Večer: Dokapitalizacija bank bo stala pet milijard evrov
>
> 5 miljard? morda res. Lahko pa ceno reševanja ocenimo takole "na uč" v gostilniški debati, brez globokoumnih analiz in svetovalnih agencij:
>
> Likvidacija bančic ala Factor banka in Probanka, ki imata skupaj komaj 4% tržni delež, naj bi stalo 1 miljardo. Torej, reševanje NLB + Abanke + NKBM, ki imajo več kot 50% tržni delež lahko stane (1/4)* 50 = 12.5 miljarde.
>
> Ekola drugovi i drugarice, glede na to da nihče od posvečenih poznavalcev topogledne materije ne pozna točnih številk, izjavljam da sem to izračunal sam brez virov v Vladi in Banki Slovenije (*), hehehehe.
>
> PS.
> Troikica aus Bruselj že "kurla" motorje, medtem pa kolhozniška možganska trusta Mencinger in Križanič, v prihvatiziranem Ekonomskem inštitutu pravne fakultete (EIPF), že razvijata prenovljeno čist novo najnovejšo teorijo o koristnosti in obliki nacionalnega interesa.
>
> (*) web.vecer.com/portal...2605959635

kako so najverjetneje prišli do 5 milijard:

po razlagi BS naj likvidacija Factor banke in Probanke ne bi stala davkoplačevalce 1 milijardo ampak 400 milijonov evrov. Po analogiji je tako na uč skupen znesek reševanja bančnega sistema ne 12.5 milijarde, ampak... tra-ra-ra: 5 milijard evrov! voila! :)

Yep maš prav, tudi to je eden od možnih teoretično-eksaktnih pristopov :-) :-)

Pa še pri 15. miljardah si skromen.

Bo znano, ampak po obrokih...

Sicer pa itak nobenem ni jasno koliko denarja je sploh to! "Pac neke milijarde evrov, ki jih bo nekdo placal. Ta nekdo pa ze ne bom jaz."... si rece prebivalec drzavice na soncni strani Alp.

lp

Bomba bo večja! Počakajte, da bo pregled končan!
Tele pasje bombice "več neuradnih virov" so samo priprava javnosti na "veliki pok", ki bi pravzaprav moral eksplodirati v Murglah.

[FIN-482270]
Če imata hlevčka s 4 % tržnim 600 miljonsko luknjo, ki jo bomo plačali davkoplačevalci, ima kompletno mesto štal s 100 % tržnim deležem kakšno luknjo?

Pa če se na glavo postavljajo, da so največje luknje v teh 4 %, ne verjamem, da je kompletna jama manjša od 15 mlijard!

TIle 4 % so dobili first priority obravnavo samo zato, ker gre za nabolj ščiten hlev nacionalnih interesov!

Sicer pa, dečki in deklice, prej ali slej bo vse znano!

Vam res ni pomoči v vašemu gostilnanju.
Vseh kreditov podjetjem je 16 milijard €!!!!!!!
S TEM, KO GOVORITE O LUKNJI TE DIMENZIJE, DEJASNKO RAZLAGATE, DA NOBENO SLOVENSKO PODJETJE NE BO V PRIHODNJE VRNILO NOBENEGA KREDITA IN DA SO TUDI VSA ZAVAROVANJA POPOLNOMA BREZ VREDNOSTI.
Paradoks je, da ta ista podjetja ustvarijo vsaj 23 milijard € izvoza v enem letu, torej niso nič vredna in imajo denarni tok za poplačilo kreditov!

A je človek sploh še človek?
Pa kaj je z nami Slovenci tako zelo narobe , da to prenašamo?

"Škampi in tartufi za Medjo. Nema šta nema za upravo, priznava kuhar iz NLB
Trije jedilniki v osrednji stavbi Nove ljubljanske banke: eni so za upravo, drugi za srednji menedžment, tretji pa za navadne uslužbence
pod vodstvom predsednika uprave Janka Medje je deležna vrhunskih kulinaričnih specialitet, pravi naš vir, ki se sklicuje na pripoved enega od kuharjev iz stavbe NLB na Trgu republike 2, kjer dnevno pripravljajo malice in kosila za zaposlene v banki.
Po njegovih navedbah namreč pripravljajo tri vrste ločenih jedilnikov: enega za upravo oziroma ožje vodstvo banke, drugega za srednji menedžment, tretji jedilnik pa je namenjen "navadnim" bančnim uslužbencem. Kar zadeva upravo, sploh jim "ne gre slabo," na voljo imajo vse, "nema šta nema," tako v žargonu pripoveduje kuhar, "od škampov do tartufov ..."

Pa tudi če je samo 5 milijard evrov, je znesek na državljana 2.500 evrov, če je 8 -9 milijard, kar ocenjujejo nekateri tuji analitiki, je to med 4.000 in 4.500 evrov na državljana. Skratka bankrot!

Večer, dober večer, bolje dobo jutro.
Počakajmo, saj ne bo dolgo treba, baje tam do srede novembra, nam bo vsem jasno, da smo padli v rdeče brezno. Tovariši hitijo reševati kar se še da.
Sindikati v resnici ne pripravljajo velikih demonstracij novembra proti vladi, temveč proti EU. Scenarij je že napisan!

v teh 100% padejo tudi tuje banke (SKB, Hypo, Unicredit, Banka Koper, Sberbank,....

teh je za dobro tretjino bančnega sistema. vse te niso tako zanič.... pa tudi ostale domače niso vse tako zanič kot sta bili FB in ProB.

Od velikih treh je pomojem najbolj zanič Abanka. Tudi ta se je zaplezala s posojanjem lastnikom (Sava), pa so lastniki in kreditojemalci in povezane osebe fejst poštrikane med sabo, na konc pa je samo lupina, notri pa nič jajca :)

[Glock]
Pa tudi če je samo 5 milijard evrov, je znesek na državljana 2.500 evrov, če je 8 -9 milijard, kar ocenjujejo nekateri tuji analitiki, je to med 4.000 in 4.500 evrov na državljana. Skratka bankrot!

Ob tem vsako leto "pridelamo" nove cca 3 milijarde minusa, pol od tega gre za pokrivanje luknje v pokojninski blagajni.
Upokojencev bo vse več, davkoplačevalcev pa vse manj, bankrot je neizbežen.

[Endimion]
v teh 100% padejo tudi tuje banke (SKB, Hypo, Unicredit, Banka Koper, Sberbank,....

teh je za dobro tretjino bančnega sistema. vse te niso tako zanič.... pa tudi ostale domače niso vse tako zanič kot sta bili FB in ProB.

Od velikih treh je pomojem najbolj zanič Abanka. Tudi ta se je zaplezala s posojanjem lastnikom (Sava), pa so lastniki in kreditojemalci in povezane osebe fejst poštrikane med sabo, na konc pa je samo lupina, notri pa nič jajca :)

Pa Zvonov ne pozabit. Prav oni so ustoličili svojega predsednika uprave Žajdelo, ki je bil prej na Krekovi banki in so ga Avstrijci potem nagnali.

Mi lahko kdo pove po kmečko kam naj bi izginilo vsaj 5 milijard evrov? Torej je v Sloveniji nekaj novih milijonarjev ali pač ne?

Likvidacija bančic ala Factor banka in Probanka, ki imata skupaj komaj 4% tržni delež, naj bi stalo 1 miljardo.

Od kot zdaj ta podatek - 1 miljarda???

[Glock]
Pa tudi če je samo 5 milijard evrov, je znesek na državljana 2.500 evrov, če je 8 -9 milijard, kar ocenjujejo nekateri tuji analitiki, je to med 4.000 in 4.500 evrov na državljana. Skratka bankrot!

Ampak k 2,5-4,5 kEUR na prebivalca je treba prišteti še ostale pufe države in občin. Vsak podložnik Smajling Zokija & njegovih podpornikov je imel po ocenah izpred nekaj mesecev za vratom za okrog 700 evrov mestnih dolgov. Podložniki obalnega sadilca palm pa še precej več.

Reciklaža za pozitivno zabelo iz leta 2009:

Zaradi tega občina ne more bankrotirati v klasičnem pomenu te besede. Če pade v pregloboko brezno dolgov, se mora iz njega reševati s pripravo sanacijskega programa, kar lahko traja več let. »Upniki bi pač čakali dolga leta, ampak prej ali slej bi bili poplačani, ker se večji del občinskih prihodkov ne da zaseči,« pojasnjuje generalna direktorica direktorata za proračun na finančnem ministrstvu mag. Alenka Bratušek. www.mladina.si/47227...-ljubljana

Lahko bi finance naredile novo anketo.
Koliko bo po vašem mnenju stala sanacija bank?

Jaz glasujem za: izpod 10 milijard se ne bomo pogovarjali. ;)

To, da jih nimamo kje dobit, je druga dimenzija problema.

[brane]
> [FIN-482270]
> Če imata hlevčka s 4 % tržnim 600 miljonsko luknjo, ki jo bomo plačali davkoplačevalci, ima kompletno mesto štal s 100 % tržnim deležem kakšno luknjo?
>
> Pa če se na glavo postavljajo, da so največje luknje v teh 4 %, ne verjamem, da je kompletna jama manjša od 15 mlijard!
>
> TIle 4 % so dobili first priority obravnavo samo zato, ker gre za nabolj ščiten hlev nacionalnih interesov!
>
> Sicer pa, dečki in deklice, prej ali slej bo vse znano!


Vam res ni pomoči v vašemu gostilnanju.
Vseh kreditov podjetjem je 16 milijard €!!!!!!!
S TEM, KO GOVORITE O LUKNJI TE DIMENZIJE, DEJASNKO RAZLAGATE, DA NOBENO SLOVENSKO PODJETJE NE BO V PRIHODNJE VRNILO NOBENEGA KREDITA IN DA SO TUDI VSA ZAVAROVANJA POPOLNOMA BREZ VREDNOSTI.
Paradoks je, da ta ista podjetja ustvarijo vsaj 23 milijard € izvoza v enem letu, torej niso nič vredna in imajo denarni tok za poplačilo kreditov!

To so res pretiravanja. Vendar (kot piše v današnjih financah) je slabih posojil cca 7,5 mrd EUR, pri čemer vsak mesec nastane dobrih 100 novih. Dokler se stvari ne začnejo odvijati (in to bo trajala kake pol leta) pomeni to takoj še 600 mio EUR minimalno in smo na 8 mrd plus. Unovčevanje zavarovanj je skrajna faza pogodbenega odnosa, pri čemer:
-večina dolgoročnih kreditov je bila odobrenih v času konjukture, v času, ko so bile nepremičnine (ki so vedno primarna grupa zavarovanj) na najvišjih vrednostih. Strah pred vnočevanjem teh zavarovanj je po moje tudi ključni razlog, zakaj še ni bilo konkretne korekcije na trgu nepremičnin.
-vprašanje pred tem je seveda, koliko od 16 mrd ima sploh kvalitetna zavarovanja, glede na to, da je Kordež dobil kredit na njegov priimek.
-z vnovčevanjem zavarovanj banka rešuje svoj kapital, kar pa nikakor ne pomeni reševanja za gospodarstvo. Unovčevanje večine nepremičnin pomeni stečaj teh družb. Pa gredo delovna mesta, % poslovnih partnerjev in spirala se nadaljuje.

Meni se zdi teh 5 mrd glede na obstoječo raven slabih terjatev čisto solidna gostilniška ocena oz. kje sem se uštel pri razmišljanju?

Drugače pa izjava Medje včeraj, citiram:"Ti stresni testi lahko pokažejo zelo veliko potrebo po dodatnem kapitalu, bistveno večjo od številk, o katerih se je do zdaj govorilo.

Če je povprečna velikost gospodinjstva 2,8 prebivalca (po popisu 2002), potem imamo opravka s povprečnim zneskom na gospodinjstvo od 7.000 do 12.600 evra, samo za sanacijo bank, ki nam bi jo radi naložili...

Predlagam uredništvu financ, da nekje na prvi strani zgoraj v kotu prične objavljati podatek o javnem dolgu na prebivalca in na gospodinjstvo. Treba bo "zbuditi" ljudi, ker marsikdo si ne predstavlja, koliko je to npr. milijarda evrov, da to znese 500 evrov na posameznika oz. 1.400 evrov na gopodinjstvo, bo vsakemu bolj jasno...

[Florenca]
Bomba bo večja! Počakajte, da bo pregled končan!
Tele pasje bombice "več neuradnih virov" so samo priprava javnosti na "veliki pok", ki bi pravzaprav moral eksplodirati v Murglah.

Zelo dobro. Kost je bila vržena, pa se čakajo reakcije, če jih ne bo, bo vržen drug štiklc miljard itd. Veliko bo teh miljard za t.i. sanacijo pa ne bank, te so samo posrednice. Izginule miljarde so nekje, niso spremenile agregatnega stanja, so v neki od fizićnih oblik, samo najti jih je treba. In pripeljati nazaj, pa bo takoj manj denarja potrebnega za sanacijo, če že hočete. Lep dan.

[Belokranjc]
Mi lahko kdo pove po kmečko kam naj bi izginilo vsaj 5 milijard evrov? Torej je v Sloveniji nekaj novih milijonarjev ali pač ne?

Nikamor ni izginilo.
Gre le za ocene.

V bankah so obveznosti znane. Ljudje in podjetja prinesejo depozite in bankir ve, koliko jim je dolžan. Dokler banka deluje na tej strani ni dileme. Bankir je dolžan vsoto vseh depozitov in obresti zanje.

Če hoče tem ljudem plačevati obresti, mora ta denar posoditi nekomu (ki ga želi - potrebuje) po višji obrestni meri.

V trenutku, ko denar posodi, pa se začne ocenjevanje ali bo denar zares dobil nazaj.
5 milijard ni nikamor izginilo, ampak je le ocena, da so tisti, ki jim je bankir denar posodil zaradi krize v takem poslovnem stanju, da tretjino kreditov ne bodo mogli vrniti.
Zaradi pavil igre-bankirstva, da ohranja varnost depozitov, mora bankir takoj, ko tako oceno naredi, zagotoviti dodaten kapital (5 milijard). V prihodnje se bo lahko izkazalo (optimistična varianta), da bo kriza končana, podjetja vrnila večino kreditov, tako da bi bili deponenti v celoti poplačani že iz danih kreditov.
Če bo temu tako, bo teh 5 milijard zgolj varnostni faktor za dponente.

[wizardofoz]
> [brane]
> > [FIN-482270]
> > Če imata hlevčka s 4 % tržnim 600 miljonsko luknjo, ki jo bomo plačali davkoplačevalci, ima kompletno mesto štal s 100 % tržnim deležem kakšno luknjo?
> >
> > Pa če se na glavo postavljajo, da so največje luknje v teh 4 %, ne verjamem, da je kompletna jama manjša od 15 mlijard!
> >
> > TIle 4 % so dobili first priority obravnavo samo zato, ker gre za nabolj ščiten hlev nacionalnih interesov!
> >
> > Sicer pa, dečki in deklice, prej ali slej bo vse znano!
>
>
> Vam res ni pomoči v vašemu gostilnanju.
> Vseh kreditov podjetjem je 16 milijard €!!!!!!!
> S TEM, KO GOVORITE O LUKNJI TE DIMENZIJE, DEJASNKO RAZLAGATE, DA NOBENO SLOVENSKO PODJETJE NE BO V PRIHODNJE VRNILO NOBENEGA KREDITA IN DA SO TUDI VSA ZAVAROVANJA POPOLNOMA BREZ VREDNOSTI.
> Paradoks je, da ta ista podjetja ustvarijo vsaj 23 milijard € izvoza v enem letu, torej niso nič vredna in imajo denarni tok za poplačilo kreditov!

To so res pretiravanja. Vendar (kot piše v današnjih financah) je slabih posojil cca 7,5 mrd EUR, pri čemer vsak mesec nastane dobrih 100 novih. Dokler se stvari ne začnejo odvijati (in to bo trajala kake pol leta) pomeni to takoj še 600 mio EUR minimalno in smo na 8 mrd plus. Unovčevanje zavarovanj je skrajna faza pogodbenega odnosa, pri čemer:
-večina dolgoročnih kreditov je bila odobrenih v času konjukture, v času, ko so bile nepremičnine (ki so vedno primarna grupa zavarovanj) na najvišjih vrednostih. Strah pred vnočevanjem teh zavarovanj je po moje tudi ključni razlog, zakaj še ni bilo konkretne korekcije na trgu nepremičnin.
-vprašanje pred tem je seveda, koliko od 16 mrd ima sploh kvalitetna zavarovanja, glede na to, da je Kordež dobil kredit na njegov priimek.
-z vnovčevanjem zavarovanj banka rešuje svoj kapital, kar pa nikakor ne pomeni reševanja za gospodarstvo. Unovčevanje večine nepremičnin pomeni stečaj teh družb. Pa gredo delovna mesta, % poslovnih partnerjev in spirala se nadaljuje.

Meni se zdi teh 5 mrd glede na obstoječo raven slabih terjatev čisto solidna gostilniška ocena oz. kje sem se uštel pri razmišljanju?

Drugače pa izjava Medje včeraj, citiram:"Ti stresni testi lahko pokažejo zelo veliko potrebo po dodatnem kapitalu, bistveno večjo od številk, o katerih se je do zdaj govorilo.

Poglej. za teh zdajšnih 7,5 mlrd€ NPL-jev ima bančni sistem že izoblikovanih 4,7 mlrd € popravkov, slabitev in rezervacij. Če je NPL jev dobra polovica VSEH kreditov gospodarstvu (16 mlrd), in je preostalega netto slabega za 7,5-4,7=2,8.. je to dobrih 17,5% VSEH kreditov gospodarstvu. In pri tem še ni bilo vnovčeno skoraj nobeno zavarovanje. Popravki pa so do zdaj že šli v breme kapitala teh bank! za 4,7 mlrd so banke že same sebi in lastnikom vnaprej rekle, da jih nikoli več ne bodo videle.

Prebivalstvo svoje dolgoročne obveznosti vrača. velika večina kreditnih obremenitev je stanovanjskih, kjer pa prebivalci razje zategnejo pas, kot da ostanejo brez strehe nad glavo. tudi kratkoročne kredite (kartice, potrošniški krediti, tudi leasingi in podobno) pri prebivalstvu niso nek silen problem.

Kje je Večer dobil 5 mlrd, nimam pojma. potencialna luknja je max 3. pa še to pod pogojem, da so vsa zavarovanja za vse kredite ki so podeljeni, vredni točna nula.

5 milijard, 7 milijard, 8 milijard...

Še bo veselo.

V naslednjih tednih in mesecih pričakujte veliko dimnih bomb iz Murgel. Spuščale se bodo dimne zavese, in v megli se bo poskušalo zabrisat čimveč dokazov, pokrast čimveč, kar je še ostalo...Druge izbire nimajo, in če so se kaj naučili od svojih udbo-partijskih predhodnikov, potem bodo brisanju dokazov in potiskanju krivde v roke nedolžnih namenili jako mnogo pozornosti.

Edini način, da se F21 banda brez praske reši iz tega sranja, ki neizogibno prihaja, je namreč ta, da čimbolj naščuva široke ljudske množice proti imaginarnim sovražnikom - torej proti Janši, Merklovi, Ameriki, gnilemu kapitalizmu, you name it...

[brane]
> [FIN-482270]
> Če imata hlevčka s 4 % tržnim 600 miljonsko luknjo, ki jo bomo plačali davkoplačevalci, ima kompletno mesto štal s 100 % tržnim deležem kakšno luknjo?
>
> Pa če se na glavo postavljajo, da so največje luknje v teh 4 %, ne verjamem, da je kompletna jama manjša od 15 mlijard!
>
> TIle 4 % so dobili first priority obravnavo samo zato, ker gre za nabolj ščiten hlev nacionalnih interesov!
>
> Sicer pa, dečki in deklice, prej ali slej bo vse znano!


Vam res ni pomoči v vašemu gostilnanju.
Vseh kreditov podjetjem je 16 milijard €!!!!!!!
S TEM, KO GOVORITE O LUKNJI TE DIMENZIJE, DEJASNKO RAZLAGATE, DA NOBENO SLOVENSKO PODJETJE NE BO V PRIHODNJE VRNILO NOBENEGA KREDITA IN DA SO TUDI VSA ZAVAROVANJA POPOLNOMA BREZ VREDNOSTI.
Paradoks je, da ta ista podjetja ustvarijo vsaj 23 milijard € izvoza v enem letu, torej niso nič vredna in imajo denarni tok za poplačilo kreditov!

www.zbs-giz.si/zdruz...tureId=479

bilančne vsote slo bank je 42 miljarde evrov.
dvomim da je od tega kreditov le 16 miljard evrov.
Tisto o 15 miljardni luknji je pretirano 5 miljard najbrže je pa res.
-o miljardnih zneskih sem nazadnje slišal kot otrok v bivši jugi- in mi že takrat niso bile jasne oz. predstavljive : )

Nad pomočjo ESM bedi šef evrske skupine Jeroen Dijsselbloem, ki je kot nizozemski finančni minister znan po tem, da zagovarja stroge in še strožje varčevalne ukrepe. Nekako je še hujši od Trojke in v Sloveniji ga ne bo možno ustaviti. Je avtor izjave, da naj varčevalci rešujejo propadle banke. Kako se lahko še vedno izognemo evropskemu nadzoru? Tako kot leta 90. Vse politične opcije, ene s figo v žepu, so stopile skupaj in rezultat je bil samostojna Slovenija. Danes je naša samostojnost ogrožena. Največji stranki, PS in SDS, verjetno bi se jim pridružili Virantovi, Bogovičevi in Ljudmilini državotvorni stranki, bi za dobro te države morali sprejeti nujne ukrepe. Šest dni se naj vse povprek obtožujejo, kdo je večji krivec, potem naj sedmi dan sprejmejo nekaj sklepov, prvič, pokojnine se zmanjšajo za povprečno 10%, plače v javnem sektorju prav tako za 10% in se pripravijo odpovedi pogodb o zaposlitvi 5% delavcem v javnem sektorju ali se masa za plače zmanjša še za dodatnih 10%... Tuji finančni trgi bi to takoj pozitivno akceptirali in ESM ali Trojke ne bi potrebovali.

Hvala za zelo dobro razlago.

In nič se ne spremeni........... NOT GOOD!

[hostamox]
> [brane]
> > [FIN-482270]
> > Če imata hlevčka s 4 % tržnim 600 miljonsko luknjo, ki jo bomo plačali davkoplačevalci, ima kompletno mesto štal s 100 % tržnim deležem kakšno luknjo?
> >
> > Pa če se na glavo postavljajo, da so največje luknje v teh 4 %, ne verjamem, da je kompletna jama manjša od 15 mlijard!
> >
> > TIle 4 % so dobili first priority obravnavo samo zato, ker gre za nabolj ščiten hlev nacionalnih interesov!
> >
> > Sicer pa, dečki in deklice, prej ali slej bo vse znano!
>
>
> Vam res ni pomoči v vašemu gostilnanju.
> Vseh kreditov podjetjem je 16 milijard €!!!!!!!
> S TEM, KO GOVORITE O LUKNJI TE DIMENZIJE, DEJASNKO RAZLAGATE, DA NOBENO SLOVENSKO PODJETJE NE BO V PRIHODNJE VRNILO NOBENEGA KREDITA IN DA SO TUDI VSA ZAVAROVANJA POPOLNOMA BREZ VREDNOSTI.
> Paradoks je, da ta ista podjetja ustvarijo vsaj 23 milijard € izvoza v enem letu, torej niso nič vredna in imajo denarni tok za poplačilo kreditov!

www.zbs-giz.si/zdruz...tureId=479

bilančne vsote slo bank je 42 miljarde evrov.
dvomim da je od tega kreditov le 16 miljard evrov.
Tisto o 15 miljardni luknji je pretirano 5 miljard najbrže je pa res.
-o miljardnih zneskih sem nazadnje slišal kot otrok v bivši jugi- in mi že takrat niso bile jasne oz. predstavljive : )

Ni kaj dvomiti, jaz ne govorim na pamet, podatke lahko pridobiš na
www.bsi.si/library/i...ekaId=5295
stran 3:

Lahko pa dodam še pojasnila izpred nekaj tednov:
Vse banke v Sloveniji imajo v svojih knjigah naslednje vrednosti danih kreditov
15,565 milijarde € danih kreditov podjetjem
1,404 milijarde € finačnih podjetjem (lizingi, holdingi...)
2,292 milijarde € danih kreditov tujim podjetjem
19,261 milijarde € skupaj danih kreditov

To ni vsota vrednosti na pogodbah s temi komitenti.
Vsota vrednosti na pogodbah je:
23,735 milijarde €
- 4,474 milijarde € slabitev
19.261 milijarde € vrednost kreditov
Banke so ocenile zaradi zamujanja pri plačevanju obresti ali glavnice ali morebitnih insolvenčnih postopkov, da lahko, da nekaj od tega denarja ne bo vrnjenega (4,474 milijarde €) zato ne vrednotijo kreditov po tistem, kar piše na pogodbah, ampak po tej nižji vrednosti. To je njihova interna ocena, banke stranke še vedno terjajo za pogodbeni znesek z obrestmi vred. Slabitve niso "primanjkljaj" kot si ti napačno predstavljaš, ampak zgolj previdna oziroma realna ocena izterljivosti.

Merilo za slabe terjatve bank je zamujanje s plačili obresti ali glavnice za več kot 90 dni. (če nekdo zamuja za 90 dni še ni rečeno, da od njega ne boš več nič dobil)
Od nominalnih 23,735 milijarde € kreditov jih zamuja 7,544 miliarde €. Pomembno pa je vedeti, da so banke za te, ki zamujajo že oblikovale slabitve (4,474 milijarde €) V svojih knjigah imajo za te zamude šteto, da so vredne samo
7,544 milijarde € (zamude)
-4,474 milijarde € slabitve
3,070 milijarde €
Zato tudi nimajo v svojih knjigah vrednosti kreditov 23,735 milijarde € ampak 19,261 milijarde €

Skratka banke imajo za tisto, kar bi lahko šlo narobe, oceno, da bo vrnjeno približno polovico. ZAto so imele tudi banke izgube v zadnjih letih, ker so prilagajale vrednost svojih terjatev oceni stanja v gospodarstvu in izvrševanja plačevanja obresti. Ta denar ni nikamor izginil, tako kot nikamor ne izgine denar, če si kupil KRKG po 100 € danes pa je vredna na borzi 53 €. Gre za pojem vredna - vrednotenje, po koliko bi lahko unovčili, če bi morali unovčiti.
Ker za bančne terjatve ni borze, kakor za KRKG, se lahko nekja "strokovnajkov" dela pametne koliko so te terjatve vredne. Velja ocene vrednotenja med pesimistično in optimistično se lahko razlikujejo za 30%. To so sedaj tisti stres testi, o katerih si nekaj slišal.
Toda tudi, če bi se ti stres testi razlikovali od slovenskih vrednotenj za 1/3 bi bilo treba oblikovati namesto 4,5 milijarde € slabitev 6 milijard € slabitev. Kar je razlika 1,5 milijarde €.
Največ, kar bi bilo teoretično možno je, da bi rekli, da so vse zamujene terjatve vredne natančno nič. Ker je za teh 7,544 milijarde € kreditov že oblikovanih 4,474 milijarde € slabitev PREOSTANE ŠE 3,070 MILIJARDE €.
Na koncu je treba še upoštevati, da imajo banke v slovenski lastni približno 2/3 tržni delež tako, da je razpon dodatnih slabitev ustrezno manjši.
SKRATKA SLOVENSKE BANKE BI, ČE BI BILI STRES TESTI TUJCEV 30% DRUGAČNI OD SEDANJIH VREDNOTENJ, MORALE OBLIKOVATI OKOLI 1 MILIJARDO € SLABITEV.
Maksimalna možna slabitev, če bi ocenili, da so vse zamujene terjatve z zavarovanji vred vredne nič, pa 2 milijardi €. Več kot to ne gre, četudi si nekateri to močno želijo.
Skratka vse ocene, ki presegajo 2 milijardi € so ali neznanje ali pa namerna laž.

Ni treba dvomiti, se da dobiti točne podatke v publikacijah Banke Slovenije. Ob koncu leta 2012 so npr. podjetja imela dobrih 16 milijard evrov kreditov najetih pri bankah, slabih 9 milijard evrov gospodinjstva, 1,8 milijarde evrov država, dobre 4 milijarde so krediti bankam in potem je pa bilo še ostalega za okrog 4 milijarde evrov. Skupaj je danih kreditov v slovenskem bančnem sistemu okrog 35 milijard evrov.