[hostamox]
> [brane]
> > [FIN-482270]
> > Če imata hlevčka s 4 % tržnim 600 miljonsko luknjo, ki jo bomo plačali davkoplačevalci, ima kompletno mesto štal s 100 % tržnim deležem kakšno luknjo?
> >
> > Pa če se na glavo postavljajo, da so največje luknje v teh 4 %, ne verjamem, da je kompletna jama manjša od 15 mlijard!
> >
> > TIle 4 % so dobili first priority obravnavo samo zato, ker gre za nabolj ščiten hlev nacionalnih interesov!
> >
> > Sicer pa, dečki in deklice, prej ali slej bo vse znano!
>
>
> Vam res ni pomoči v vašemu gostilnanju.
> Vseh kreditov podjetjem je 16 milijard €!!!!!!!
> S TEM, KO GOVORITE O LUKNJI TE DIMENZIJE, DEJASNKO RAZLAGATE, DA NOBENO SLOVENSKO PODJETJE NE BO V PRIHODNJE VRNILO NOBENEGA KREDITA IN DA SO TUDI VSA ZAVAROVANJA POPOLNOMA BREZ VREDNOSTI.
> Paradoks je, da ta ista podjetja ustvarijo vsaj 23 milijard € izvoza v enem letu, torej niso nič vredna in imajo denarni tok za poplačilo kreditov!

www.zbs-giz.si/zdruz...tureId=479

bilančne vsote slo bank je 42 miljarde evrov.
dvomim da je od tega kreditov le 16 miljard evrov.
Tisto o 15 miljardni luknji je pretirano 5 miljard najbrže je pa res.
-o miljardnih zneskih sem nazadnje slišal kot otrok v bivši jugi- in mi že takrat niso bile jasne oz. predstavljive : )

Ni kaj dvomiti, jaz ne govorim na pamet, podatke lahko pridobiš na
www.bsi.si/library/i...ekaId=5295
stran 3:

Lahko pa dodam še pojasnila izpred nekaj tednov:
Vse banke v Sloveniji imajo v svojih knjigah naslednje vrednosti danih kreditov
15,565 milijarde € danih kreditov podjetjem
1,404 milijarde € finačnih podjetjem (lizingi, holdingi...)
2,292 milijarde € danih kreditov tujim podjetjem
19,261 milijarde € skupaj danih kreditov

To ni vsota vrednosti na pogodbah s temi komitenti.
Vsota vrednosti na pogodbah je:
23,735 milijarde €
- 4,474 milijarde € slabitev
19.261 milijarde € vrednost kreditov
Banke so ocenile zaradi zamujanja pri plačevanju obresti ali glavnice ali morebitnih insolvenčnih postopkov, da lahko, da nekaj od tega denarja ne bo vrnjenega (4,474 milijarde €) zato ne vrednotijo kreditov po tistem, kar piše na pogodbah, ampak po tej nižji vrednosti. To je njihova interna ocena, banke stranke še vedno terjajo za pogodbeni znesek z obrestmi vred. Slabitve niso "primanjkljaj" kot si ti napačno predstavljaš, ampak zgolj previdna oziroma realna ocena izterljivosti.

Merilo za slabe terjatve bank je zamujanje s plačili obresti ali glavnice za več kot 90 dni. (če nekdo zamuja za 90 dni še ni rečeno, da od njega ne boš več nič dobil)
Od nominalnih 23,735 milijarde € kreditov jih zamuja 7,544 miliarde €. Pomembno pa je vedeti, da so banke za te, ki zamujajo že oblikovale slabitve (4,474 milijarde €) V svojih knjigah imajo za te zamude šteto, da so vredne samo
7,544 milijarde € (zamude)
-4,474 milijarde € slabitve
3,070 milijarde €
Zato tudi nimajo v svojih knjigah vrednosti kreditov 23,735 milijarde € ampak 19,261 milijarde €

Skratka banke imajo za tisto, kar bi lahko šlo narobe, oceno, da bo vrnjeno približno polovico. ZAto so imele tudi banke izgube v zadnjih letih, ker so prilagajale vrednost svojih terjatev oceni stanja v gospodarstvu in izvrševanja plačevanja obresti. Ta denar ni nikamor izginil, tako kot nikamor ne izgine denar, če si kupil KRKG po 100 € danes pa je vredna na borzi 53 €. Gre za pojem vredna - vrednotenje, po koliko bi lahko unovčili, če bi morali unovčiti.
Ker za bančne terjatve ni borze, kakor za KRKG, se lahko nekja "strokovnajkov" dela pametne koliko so te terjatve vredne. Velja ocene vrednotenja med pesimistično in optimistično se lahko razlikujejo za 30%. To so sedaj tisti stres testi, o katerih si nekaj slišal.
Toda tudi, če bi se ti stres testi razlikovali od slovenskih vrednotenj za 1/3 bi bilo treba oblikovati namesto 4,5 milijarde € slabitev 6 milijard € slabitev. Kar je razlika 1,5 milijarde €.
Največ, kar bi bilo teoretično možno je, da bi rekli, da so vse zamujene terjatve vredne natančno nič. Ker je za teh 7,544 milijarde € kreditov že oblikovanih 4,474 milijarde € slabitev PREOSTANE ŠE 3,070 MILIJARDE €.
Na koncu je treba še upoštevati, da imajo banke v slovenski lastni približno 2/3 tržni delež tako, da je razpon dodatnih slabitev ustrezno manjši.
SKRATKA SLOVENSKE BANKE BI, ČE BI BILI STRES TESTI TUJCEV 30% DRUGAČNI OD SEDANJIH VREDNOTENJ, MORALE OBLIKOVATI OKOLI 1 MILIJARDO € SLABITEV.
Maksimalna možna slabitev, če bi ocenili, da so vse zamujene terjatve z zavarovanji vred vredne nič, pa 2 milijardi €. Več kot to ne gre, četudi si nekateri to močno želijo.
Skratka vse ocene, ki presegajo 2 milijardi € so ali neznanje ali pa namerna laž.