Mogoče manjka še kaj za širšo sliko.
1.NLB smo dokapšitalizirali z 1.5 milijarde eur v 2013, pred tem pa še 0,5 milijarde. S tako dokapitalizacijo bi takrat morali razvrednostiti delež drugih lastnikov in postati skoraj 100% lastnica.
2.Dobički bank v teh časih so v veliki meri posledica situacije na trgu (visoke neto obrestne marže, zamik pri prenosu obrestnih mer na varčevalce, presežki likvidnosti, vse ečje provizije..). Zasluge vodstva NLB pri vsemu temu težko ocenim, si pa mislim, da ni zelo velika.
3.Krka deluje na globalnem trgu farmacije, kar je čisto druga igra kot NLB (regijska banka, bogata reševana z državnim denarjem).
4. Telekom in Triglav so precej državne družbe z zelo omejenim poslovanjem izven Sloven
ije, prihodki uprav so relativno nizki.
Krka je edina od teh družb, ki je res del širšega trga, drugo so bolj domači posli z malce balkana zraven.

Še en izmed članov, kjer he bistvo, da se nekaj napiše, da se zapolni prostor.

Primerjajo se stvari, ki se med seboj ne morejo primerjati.

Če se samo spomnim Carlos Ghosn-a, kriznega managerja, vodil je tako imenovano Renault–Nissan–Mitsubishi Alliance, z ekscesno plačo, ki se je na koncu skrival in bežal kot navaden kriminalec.
Če govorimo o slovenskih podjetjih, ki so na borzi ali tudi o direktorjih v monopolih ali oligopolih; Večinoma politično nastavljeni, ki jih je politika nastavlja iz svojih interesov ( beri razne odvetniške storitve, marketing, reklama, financiranje medijev preko oglasov,…); To so običajno mojstri za vse – danes si direktor elektro podjetja, jutri si direktor DARSA. Danes si veleposlanik, jutri si direktor elektro podjetja. In še tisoč takšnih primerov. Koliko pa se je že menjalo direktorjev od luke Koper, Petrola, DARSA, vse elektro distribucije, Telekom,…in ni bilo nobene razlike v poslovanju, mnogokrat so za njimi ostale le kazenske ovadbe. Banke so nasploh poglavje za sebe: vso to ustvarjanje vtisa kako so super uspešni managerji, lepo vas prosim. Ustvarjeni dobički na izjemnih bančnih stroških za komitente in na neto obrestni marži kot najpomembnejši vir dobička. Slovenske banke ustvarjajo največ dobička zaradi razlike med obrestnimi merami na naložbe (posojila, obveznice, vloge pri ECB) in obrestnimi merami na vire (depoziti gospodinjstev in podjetij).
Kot pravi Banka Slovenije, so banke zaradi visoke razlike med obrestnimi merami za naložbe in vire ustvarjale nadpovprečno visoke prihodke in dobičke.
Ta amerikanizacijo– proces, kjer plače rastejo ne glede na dobiček, oziroma neizmeren pohlep , zgolj zaradi rasti borznih tečajev je vzrok mnogih mikro kriz in pravih velikih svetovnih finančnih kriz, ki prizadenejo vlagatelje in na koncu davkoplačevalce.
Zame so vse te plače ekscesne: Za ZDA je ekscesno, ko povprečni CEO zasluži 250-krat več kot povprečni delavec, tudi v Nemčiji, ko zasluži 50-krat več, in tudi v Sloveniji v Sloveniji, kjer je to razmerje 15-krat več.
Pa nisem noben zadrti socialist, bog ne daj komunist, sam sem bil lastnik ne tako malega podjetja in zelo dobro vem kako se denar ustvari, kaj je dodana vrednost in da, direktor je pomemben, lahko naredi razliko, a da je plača 15x večja ali do 250 krat večja, to pa ne, zagotovo ne, ustvarja sistem, ki dolgoročno povzroči na koncu v času suhih krav tudi družbene napetosti in krize.