Čez enajst let vse prav pride.

Berem novico na Siolu in pod njo zagledam nekaj, kar je že na prvi pogled najmanj 666% oglas, poniglav oglas, a nima nobene oznake, da gre za oglas, za poniglav oglas.

Zgoraj levo kričav napis SPET NA VOLJO!, pod njim slika enostavne maske, na desni pa fotka mlade ženske s tako masko. Spodaj piše:

Zaščitne maske za državljane končno na voljo!
V zadnjih nekaj dneh smo bili priča izginotju zalog večine higienskih izdelkov, prehrambnih izdelkov in celo – straniščnega papirja. Za&sca...

Ostareli pobalin, ki se rad razburja, jasno klikne, da bi preveril, za kakšno barabijo gre, ker te je treba zašpecati. Jasno, da je oglas, saj imamo ostareli pobalini vedno prav. Ogaben oglas. Ki se nadaljuje:

Zaščitnih mask pa ni bilo možno dobiti niti v zameno za zlato.
Zato smo se pogovorili s slovenskimi spletnimi trgovci, ki trenutno precej nemoteno poslujejo (in pri katerih vam tudi država svetuje nakup zaradi večje varnosti!), in tudi preverili ponudbo fizičnih trgovin ter poskušali ugotoviti, kje lahko v tem trenutku kupimo zaščitne maske za zaščito sebe in okolice.
Imamo torej slabo in dobro novico. Začnimo s slabo:

Spodaj je obvezen pripis o naročniku oglasa in prvič viden disklejmer uredništva.

Naročnik oglasnega sporočila je DTM Natura d.o.o.
Članek je oglasno sporočilo in ne predstavlja mnenja uredništva portala Siol.net.
siol.net/trendi/zdra...ljo-522677

POgledam v oglaševano štacuno in vidim še eno preobleko Džirlo biznisa. Majke mi, ima svega, ob maskah in razkužilu in antivirus kompletu (razprodano) ima čak i čaj za hujšanje. Vendar to ni Džirlov Čangšlang ampak bolj fensi SlimAll. Čisto nekaj drugega - 200 g za 39,99 EUR! Ponujena roba odpravlja večino vsakodnevnih težav, ki pestijo tako lahkoverne kot skeptične dvonožce. Džirlovski uebminišop je seveda namenjen prvim. To v vseh političnih in gospodarskih režimih in pod vsemi partijami ostaja isto. Druge cijene? Sitnica!

Bolj zanimivo postane, ko pogledam, kaj za ena firma je v teh hudih časih in napetih TV Tarčah dobila maske in razkužilo za džirloprodajo po spletu. DTM Natura d.o.o. je septembra 2018 ustanovil in jo dirigira Damir Vidan. Po Erarju je takoj po ustanovitvi preko Pošte Slovenije prodal za več kot sto jurjev robe, potem je pa nastopil mrak. Najbrž so takrat vsi kupci po pošti učinkovito odpravili debelost, gube, izpadanje in sivenje las, akne...
erar.si/prejemnik/74228951/

Sodeč po samopredstavitvi na LinkedIn je Damir Vidan velik specialist za spletno čarovništvo in mešetarjenje,
si.linkedin.com/in/damirv
sodeč po srceparajočem članku v Financah (01.06.2009) pa tudi majster za samopromocijo birokratsko križanega poštenega študentskega podjetnika. In to sredi hude krize, ko bi morala država za rešitev naroda spodbujati prav vsako podjetniško pobudo, še posebno ubogih študentov!

Študent Damir Vidan opisuje, zakaj je po treh mesecih zaprl tako imenovani popoldanski espe, registriran za dopolnilno dejavnost. Krivo je bilo štirikratno povišanje prispevkov, predvsem pa slabo in neusklajeno obveščanje ZZZS in davčne uprave, na kar opozarjajo tudi na zavodu Mladi podjetnik.
Damir Vidan s prijatelji že pet let ustvarja in razvija spletni portal Studentarija.net, ki je do konca prejšnjega leta posloval kot neprofitno društvo. Zaradi precej zapletenega poslovanja so se odločili, da letos začnejo poslovati prek Vidanovega novoustanovljenega popoldanskega espeja, kot pravimo espejem za dopolnilno dejavnost.
Kot pojasnjuje, je 17. marca od ZZZS dobil nujno zahtevo za ureditev zavarovanja, saj naj bi "kot oseba, ki na območju Republike Slovenije samostojno opravlja gospodarsko ali poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic" izpolnjeval pogoje za vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje po 5. točki 15. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ).
www.finance.si/24864...zaprl-espe

Iz današnje perspektive vse skupaj izgleda malo nerodno, ker je Damir Vidan že leta 2008 na EFUL očitno uspešno zagovoril zaključno strokovno nalogo visoke poslovne šole z naslovom "Nova generacija spletnih trgovin v Sloveniji - ocena stanja in priporočila za nadaljni razvoj". Mentorica mu je bila nič manj kot naša pionirka interneta prof. dr. Borka Jerman Blažič.

Ne članek v Financah in ne LinkedIn profil ne razkrivata, kaj je Vidan študiral leta 2009, ko ga je začela tepsti slovenska birokracija in je bil webmaster pri GUST d.o.o., kot je zapisal v svojo predstavitev. Da ni morda poskušal ohraniti vse študentske ugodnosti in se hkrati iti biznis? Uontid tu it de kejk end kip it at de sejm tajm?

Članek iz leta 2009 se zaključi z Vidanovo izjavo "Ne nasedajte ljudem na televiziji, ki razlagajo, kako Slovenija podpira podjetništvo, ker to enostavno ni res. Kot študentje imate druge, cenejše možnosti poslovanja."

Očitno je Slovenija postala bolj prijazna do podjetnikov, saj je Vidan točno tri leta po prvem poskusu januarja 2012 spet registriral s.p. za upravljanje spletnih portalov, ki je leta 2018 pridelal 342 kEUR prihodkov. Ker to ni bilo dovolj, je istega leta ustanovil še DTM Natura, spletna trgovina d.o.o. in ta zdaj na portalu nacionalnega teleoperaterja oglašuje zaščitne maske.

Kaj pa je s spletno stranjo studentarija.net, s katero se je menda vse skupaj začelo? Izgleda, da je v komi, saj so zadnje objave precej stare, je pa cel kup reklam, na primer za čaj SlimAll, za skrivalo podočnjakov post-Quam Professional, rezervne dele firme iz Berlina, igranje taroka na spletu itn.

O vseh teh podjetniških uspehih pa v Financah prav nič, nobenega pozitivnega, optimističnega članka?
#Feel business friendly Slovenia, at last

Koliko je petina oz. 20%, če je rast za petino "skokovita"? Koliko je petina do četrtina, če je za petino do četrtino "nekaj manj"?
Povprašajte v uredništvu Dnevnika, ki je danes objavilo to kvantitativno dihotomijo.

Kriminal v času pandemije: skokovita rast nasilja v družini
Skrb pa vzbujajo podatki o znatnem porastu nasilja v družini.
Napovedi strokovnjakov so se žal izkazale tudi v praksi. Na policiji so potrdili znaten porast nasilja v družini.
V času pandemije covida-19 se je tudi pri nas nasilje v družini povečalo kar za petino, je včeraj pojasnil Vinko Stojnšek iz oddelka za mladoletniško kriminaliteto uprave kriminalistične policije.
www.dnevnik.si/10429...-v-druzini

V času epidemije novega koronavirusa se je obisku bolnišnice očitno odpovedalo tudi nekaj pacientov, ki bi lahko imeli zaradi tega v prihodnosti hujše zdravstvene težave.
Nekateri bolniki, ki bi potrebovali takojšnje zdravljenje, v času epidemije očitno niso prestopili praga bolnišnic. Pristojni domnevajo, da tudi zaradi strahu pred okužbo.
V zadnjih tednih sprejemajo manj bolnikov s srčno kapjo kot sicer, so opazili v ljubljanskem kliničnem centru. »Število se je zmanjšalo za petino do četrtino,« ...
www.dnevnik.si/10429...n-infarktu

Žal sta oba članka zaklenjena, zato ne vem, če in kako sta opažena fenomena pojasnjena v nadaljevanju. Primitivno sklepanje me navaja, da je 20-odstotna rast družinskega nasilja nekako skladna s 30-40-odstotno rastjo skupaj preživetega časa. Petinski do četrtinski upad kapi in infarktov pa je morda sorazmeren z umiritvijo življenjskega ritma velikega števila prebivalcev.

Itak pa je jasno, da je (zlasti za pozornosti željne medije) vsako poslabšanje stanja zelo zaskrbljujoče, kvantitativni prag za skokovitost, dramatičnost ipd. pa razmeroma nizek.

Dnevnik danes mimogrede in najbrž nehote razkriva dvojnost meril, neznansko hipokrizijo naše družbe. Objavljen je namreč (odklenjen) kolažnmi članek o azijskih prehranskih navadah, divjih živalih, mokrih tržnicah, tradicionalni medicini, ogroženih živalskih vrstah itn.

Oblasti so zdaj pripravile nov zakon, po katerem bi Kitajci še vedno lahko redili prašiče, krave, piščance, ovce, alpake, srne, noje, golobe, zajce, ne pa več tudi psov in mačk. Te ima na krožnikih vse manj Kitajcev, a za potrebe kulinarike še vedno ubijejo po deset milijonov psov in štiri milijone mačk na leto. »Z razvojem človeške civilizacije, zanimanjem javnosti in zaščito živali so se psi iz običajnih vzrejnih živali spremenili v hišne ljubljenčke. V drugih delih sveta jih ne dojemajo več kot vzrejnih živali, zato tudi na Kitajskem ni priporočljivo, da se uvrščajo med živino,« so zapisali v spremnem dokumentu predlaganega zakona, ki razveseljuje zagovornike pravic živali.
Izkoreninjenje trgovine z divjimi živalmi bo v prvi vrsti težavno zaradi zasidranosti v kitajski tradiciji, hkrati pa bi pomenilo hud udarec za gospodarstvo. Po podatkih dve leti starega poročila se v trgovini z divjimi živalmi obrne 67 milijard evrov na leto, preživetje pa omogoča več kot milijonu ljudi. Če bi bil zakon prihodnji teden sprejet, bi morali takoj zapreti najmanj 20.000 vzrejnih farm po vsej državi. Še bolj dobičkonosna je uporaba živalskih delov v tradicionalni medicini, ki naj bi bila vredna kar kakšnih 120 milijard evrov. Njen veliki podpornik je tudi kitajski predsednik Xi Jinping, ki jo opisuje kot »zaklad kitajske civilizacije, saj pooseblja modrost naroda«. A ker začasna prepoved ne omenja rabe za medicinske namene, bi lahko pod njeno pretvezo nastal črni trg za preprodajo mesa. Nekateri Kitajci naj bi netopirje jedli, ker preprečujejo razvoj raka, blagodejno pa naj bi na dušo in telo vplivale jedi iz kač in luskavca.
www.dnevnik.si/10429...a-in-nakit

Zanimivo, kako po naše razvrsti domače in divje živali. Tudi tiste, ki so za nas divje, Kitajci menda množično gojijo na farmah, kar po definiciji pomeni, da so zanje to domače živali. Drugače rečeno: ker imamo na tej strani neba npr. mucke in psičke za hišne prijateljčke, je nezaslišano, da bi te ljubke živalice na drugi strani neba redili za prehrano, kot mi počnemo s perutnino, prašiči, govedom, drobnico in kunci. Civiliziranim civilizacijam, ki ne žrejo muck in kužkov, je pa dovoljeno, da jih redi in križa tako, da dobijo nove pasme po novi modi. Tako človeštvo na poti okrog zemeljske oble opravi tudi pot od starinskega vraževerja do moderne objestnosti.

Dnevnik prinaša tudi (odklenjen) članek o razkritju avstralskega tabloida (iz Murdochovega imperija) in trumpovskem obtoževanju Kitajske. Ta je kriva, da se oblasti v ZDA niso ravno izkazale ob izbruhu epidemije Covid-19 na posvečenih tleh hrabrih in svobodnih ter najboljše medicine na svetu.

»Prepričljivo poročilo« o kitajskem izvoru globalno uničujoče pandemije novega koronavirusa, ki ga je ameriški predsednik Donald Trump napovedal na televizijski mreži Fox, je po zaslugi avstralskega Daily Telegrapha očitno že javno. Časnik se je namreč dokopal do dosjeja obveščevalnega združenja, popularno imenovanega »Five eyes« (Pet očes), ki od druge svetovne vojne naprej z dolga leta tajnim sporazumom povezuje obveščevalne službe ZDA, Združenega kraljestva, Kanade, Avstralije in Nove Zelandije. Petnajst strani dolgo poročilo naj bi potrjevalo že znane teorije, da je Kitajska svetu lagala o prenosu koronavirusa med ljudmi, poskrbela za izginotje tako imenovanih žvižgačev in zavračala izročitev virusnih vzorcev zahodnim državam, ki so iskale cepivo. Poročilo tudi pritrjuje tistim, ki verjamejo, da je virus »ušel« iz laboratorija v Wuhanu.
Kitajsko ravnanje po izbruhu okužb s covidom-19 poročilo opredeljuje kot »napad na mednarodno preglednost« v boju proti prenosljivim boleznim. Opisuje tudi, kako se je Peking v srditem spopadu z virusom doma trudil prikriti njegovo dejansko širjenje in hkrati cenzuriral navedbe o asimptomatskih prenašalcih. Tako naj bi že od zgodnjega decembra lani blokiral spletne strani, ki so omenjale novi virus, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa naj bi tedaj sledila kitajskemu zanikanju prenosa virusa med ljudmi kljub izraženi zaskrbljenosti sosednjih držav. Prenašanje s človeka na človeka naj bi Kitajska prikrivala vse do 20. januarja. In čeprav so oblasti že pred tem prepovedale potovanja znotraj države, so preostanku sveta zagotavljale, da je tak ukrep nepotreben, po poročanju časnika navaja poročilo.
www.dnevnik.si/10429...ce-pistole

Ne vem, zakaj Dnevnik prenaša tabloidno murdochovščino od tam spodaj. Vem pa, da sem na temo te pandemije včeraj prebral veliko bolj zanimiv in za moje pojme neskončno bolj kredibilen članek v New Yorkerju, ki ga je spisal priznan ameriški avtor s področja znanosti - ne samo člankov ampak tudi knjig. Priporočam.

Why Weren’t We Ready for the Coronavirus?
The U.S. has fared worse than other countries not because it lacked information or funding but because it failed to learn the lessons of the last outbreaks.
I asked Khan about covid-19. What went so disastrously wrong? Where was the public-health preparedness that he had overseen at the C.D.C.? Why were most countries—and especially the U.S.—so unready? Was it a lack of scientific information, or a lack of money?
“This is about lack of imagination,” he said.
www.newyorker.com/ma...oronavirus

Da pa ne bom bezal samo v rdeči Dnevnik, naj tukaj z gnusom omenim zgroženost nad sveto kravo državnega telekoma, ki je uravnotežena z novim urednikom zavila na nove zelene pašnike natolcevanj in zavajanj v maniri najbolj razvpitih brambovcev najbolj prave in edine možne Resnice. Jagnje, janček, jančič, janšič press?

Razkrivamo: Je Knafelj navijal za dobavo smrtno nevarnih ventilatorjev? #foto
Avtor: Siol.net
Iz elektronske pošte, ki smo jo pridobili na Siol.net, pa je zdaj razvidno, da je Knafelj med drugim navijal za dobavo ventilatorjev znamke Bellavista, ki sta ju ameriški urad za zdravila (FDA), kanadski urad za zdravstvo, opozorilo pa je bilo izdano tudi pri nas, označili za smrtno nevarne.
siol.net/novice/slov...oto-524564

Če kdo v tem članku tudi po preverjanju virov ne vidi nobenega problema, verjetno funkcionalno ni najbolj pismen ali pa je ves progast/pikast.

Ker sem pobalin, sem poiskal tudi spletno stran kitajske firme Siriusmed, ki proizvaja za Mojo Deželo sporne ventilatorje. Zanimivo, da se tej svetovno uspešni firmi (v angleščini) že nekaj let ni dogajalo nič omembe vrednega.

Med novicami sta zadnji napoved stojnice na sejmu Arab Health februarja 2017 in nastopa na nemškem sejmu Medica 2016 (01.11.2016).
www.siriusmedica.com...s&catid=25
www.siriusmedica.com...s&catid=26

Med "eventi" je zadnji "74th China International Medical Equipment Fair (CMEF Autumn2015), Adress: Wuhan International Expo Center"(!).
www.siriusmedica.com...view&id=47

V španščini je zadeva še bolj kilava: zadnja novica iz julija 2014, zadnji "evento" pa maja 2015
www.siriusmedica.com...y&catid=22

Kaj pa po kitajsko?
www.siriusmedica.com...y&catid=22

Tam se še 2018 in 2019 najde nekaj življenja, zadnji zapis pa ima datum 25.03.2020. Čudno, gre za sliko dopisa odvetniške pisarne Merits & Tree Law Offices. Zakaj slika? Morda zato, ker se je ne da enostavno prevesti z Google Translate, ki bi MojeDeželanom omogočil vsaj približno izvedeti, zakaj gre in v zvezi s čim sta tam omenjena R30 in R50. To sta namreč oznaki Siriusmedovih modelov ventilatorja. Le kaj piše v dopisu odvetniške pisarne, ki med polnim razmahom pandemije omenja ključna produkta?

Zna kdo kitajsko?

Smo hoteli, da Slovenija postane Švica, pa nam ni ratalo? Kaj pa če en nagnusen virus s kitajskega netopirja iz Švice dela Slovenijo? OK, ne tega vzet čisto dobesedno, ampak v Ženevi so v soboto gledali prizore, ki jih res niso vajeni: okrog kilometer dolgo vrsto "nevidnih" prebivalcev, večinoma priseljencev, ki jih je večtedenska protikoronska karantenizacija pahnila v tako bedo, da so pripravljeni več ur čakati na vrečko z osnovnimi živili v vrednosti 20 frankov.

Des «invisibles» convergent aux Vernets pour recevoir une aide alimentaire
L’association La Caravane de Solidarité a organisé samedi une distribution de denrées. Plus de 1500 personnes précarisées ont attendu parfois trois heures pour un sac d’une valeur de 20 francs.
www.tdg.ch/geneve/ac...y/13202163

Une file d'attente de plus d'un kilomètre s'est formée en matinée devant la patinoire des Vernets à Genève. Certains étaient venus tôt, notamment ceux qui ont été refoulés la semaine dernière, parce que trop loin dans la queue.
La Caravane de solidarité, qui a préparé les colis pour les plus démunis, attendait entre 2000 et 2500 personnes contre 1200 lors de la distribution précédente, une semaine auparavant. La plupart sont des sans-papiers et des gens aux contrats précaires. Certains ont dû attendre trois heures pour recevoir leur colis.
Robert Petrucci, coordinatrice médicale à MSF interrogée dans le 12h45, explique que "nous avons l'habitude de travailler sur des terrains de guerre, mais on n'aurait jamais imaginé que l'on ferait cela un jour à Genève".
www.rts.ch/info/regi...eneve.html

Depuis un mois, cette dernière offre des paniers-repas aux plus démunis et, à chaque distribution, le nombre des bénéficiaires gonfle de manière exponentielle. La crise du coronavirus précipite des milliers de personnes dans la misère et jette une lumière crue sur la précarité sociale des travailleurs sans statut. Mais elle révèle aussi le formidable élan de solidarité des anonymes et des bénévoles qui affluent pour donner et aider. Samedi, 1370 sacs de denrées de base ont été distribués.
Dans cette procession vers la patinoire, il se trouve surtout des femmes qui, pour beaucoup, viennent des Philippines et travaillent comme personnel de maison, explique Ayrin: «Nous parlons mieux l’anglais que le français. Pour cette raison, nous sommes les femmes de ménage, les nounous ou les domestiques des expatriés. Une de mes amies a perdu son emploi et du même coup son domicile.» Les Latino-Américaines forment le deuxième groupe en importance. Il y a des Mongols mais peu d’Africains, s’étonne un membre de MSF venu pour évaluer l’exposition de cette population au coronavirus.
www.letemps.ch/suiss...nourriture

Ronald Reagan, kampanja za drugi mandat, 1984:
www.youtube.com/watc...n9fR_-X9uw

Anti Trump kampanja proti njegovemu drugemu mandatu, 2020:
www.youtube.com/watc..._yG_-K2MDo

Hm...

O “razsvetljenstvu” naših sodnikov
Slovenski pravosodni sistem ima resne težave. In ena je bolj absurdna od druge. Ena takih je gotovo neplačevanje obveznosti v kazenskih zadevah, ki jih sodišče naloži obsojenim. Ta pravzaprav neizračunljiva izguba denarja za proračun je prišla na dan po naključju, ko je na neko okrajno sodišče prišla delat resna gospa in ugotovila, da o teh plačilih sploh ni evidence in jih je polovica že zastarala. Pod njenim budnim očesom se je zastaranje zmanjšalo na vsega dva odstotka. A to ni bil edini problem: za sodne stroške izpada plačil sploh ni bilo mogoče ugotoviti, saj jih na sodišču sploh niso knjižili; človek bi rekel, da sodišča prakticirajo tako imenovano kreativno računovodstvo, ki ga sicer v sodbah rada očitajo lopovskim firmam. Ne vrhovno sodišče, ne ministrstvo za pravosodje, ne ministrstvo za finance nimajo pregleda o teh zadevah. Ker očitno tudi tam manjka ena resna gospa.
www.dnevnik.si/10429...h-sodnikov

Ostalo je pod naročniškim ključem, zato nadaljevanja ne poznam. Vaba je res dobra, to je že treba priznati.

[najobj]
kdo in zakaj je sprovociral in financira razbijanje trgovin in uničevanje infrastrukture "borcev za svobodo" v kitajskem(!) Hongkongu ...

Ob zadnjih novicah
www.rtvslo.si/svet/s...cij/525622
www.rtvslo.si/svet/s...ici/525688

o ponorelih amerikajnarskih policistih, množičnih protestih barvnih množic, besnenju mednje pomešanih vandalov ter aretacijah in "paintball" obstreljevanju novinarskih ekip sem se spomnil na najino dopisovanje okrog podobnega dogajanja v Hong Kongu. Ti zahodni imperialistični agenti in hujskači "borcev za svobodo" so res od hudiča. Zdaj jim ne zadostujejo več mračne rabote v nedavnih britanskih kolonijah, ki so predmet gradualnega anšlusa, ampak so se lotili še najbolj davno osamosvojene britanske kolonije. :-P

Zanimivo, kako množica informacij v človeški glavi ponikne nekam v globočine nagubane sive gmote, potem se pa na pravi impulz nekaj zabliska in sproži brskanje po staricah - starih novicah aka medijskih objavah.

Danes berem uvod Dnevnikovega zaklenjenega članka, da naj bi HSE uspešno prestala etapo mednarodne arbitražne presoje zdaj menda že več kot milijardo ojrov debelih prastarih terjatev do TE Ugljevik v ponositi bratski Republiki Srpski.

Tribunal je že potrdil, da je bil EGS upravičen do vračila tako imenovane revalorizirane vrednosti vloženih sredstev v termoelektrarno Ugljevik, do nadomestila za neuporabo teh sredstev in do tretjine električne energije iz termoelektrarne.
www.dnevnik.si/10429...roti-koncu

Zadeva je razložena v skoraj pet let starem odklenjenem članku:

Čez slaba dva meseca se bo pred arbitražnim sodiščem v Washingtonu začela obravnava 758 milijonov evrov vredne tožbe, ki jo je Holding Slovenske elektrarne (HSE) lani zaradi spora okrog TE Ugljevik vložil zoper Bosno in Hercegovino.
Spor naj bi po nekaterih ocenah trajal od enega do dveh let, v Republiki srbski pa njegove stroške ocenjujejo na osem milijonov ameriških dolarjev. HSE oziroma EGS-RI v postopku zastopa odvetniška pisarna Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji.
www.dnevnik.si/1042719959

Zanimivo se mi je zdela tudi omemba, da je imel takratni prvak HSE dr. Jože Zagožen (SDS) v času, ko se je v očetnjavi junaško postavil na okope in delal premike za slavni TEŠ6, menda čisto resno nameraval debelo investirati tudi v termoelektrarno, ki je imela do Slovenije debele stare dolgove. Fran Milčinski bi to logiko zagotovo znal stisniti v tako jedrnat in bodičast stavek, da bi takoj prešel v vseljudsko rabo... K tej logiki fino paše tudi genialen "nakup" strateško prepotrebne ruske vojaške ladje, ki je poravnal pradavni klirinški dolg do Slovenije.

Nepremagljiv firbec me je napeljal, da sem na to temo malo pobrskal po arhivu poslovnega časnika Finance. Sledi reciklaža oz. jagodni izbor te pozne trgatve.

08.03.2004
Minister za okolje Janez Kopač se je v petek v Banjaluki srečal s predsednikom vlade Republike srbske Draganom Mikerevićem in ministrom za gospodarstvo, energetiko in razvoj Milanom Bogičevićem. Govorili so o možnostih sodelovanja na področju energetike in reševanja 165 milijonov evrov dolga zaradi vlaganj v termoelektrarno Ugljevik. V delegaciji je bil tudi Drago Fabjan, predsednik uprave HSE, ki se je pogovarjal o možnosti, da bi srbska republika odplačala svoj dolg z dobavo elektrike. "Do začetka maja bomo naredili študijo o Ugljeviku, tako da bi vprašanje brez arbitraže lahko rešil do junija," je ob tem povedal Mikerević. Govorili so tudi o skupnih vlaganjih v proizvodnjo električne energije za potrebe Slovenije, ki zdaj uvozi okoli 20 odstotkov elektrike. Kopač pa je še zatrdil, da predstavniki novoustanovljenega podjetja Istrabenz-Gorenje pred njegovim odhodom v Banjaluko pri njem niso lobirali za trgovanje z električno energijo z BiH.
www.finance.si/90305...-elektrike

18.06.2006
"Dejavnosti, torej nakup in prodaja elektrike, se lahko začnejo takoj," nam je povedal Zagožen. Ta bi v Srbiji kupljeno elektriko prodajal v vse sosednje države, ne le v Slovenijo. "Želimo biti najmočnejši v jugovzhodni Evropi," je dodal. HSE trenutno čaka še na izid razpisov za nakup črnogorske elektrarne Plevlje in bosanskega Ugljevika. "Izid razpisa za Plevlje bo znan v treh tednih, za Ugljevik pa čez poletje," dodaja Zagožen. HSE se skupaj s skupino KD, Istrabenzom in Petrolom zanima za sovlaganje v energetske objekte v BiH in Črni gori. "V obdelavi imamo več kot 20 zanimivih projektov, kot rečeno, pa se bomo o tem odločali po izidih črnogorskih razpisov," pravi Zagožen.
www.finance.si/15585...o-v-Srbiji

26.07.2006
Generalni direktor HSE Jože Zagožen je včeraj v Banjaluki z Elektroprivredo Republike Srpske (EPRS) podpisal sporazum o dolgoročnem sodelovanju. Ta predvideva sodelovanje HSE in EPRS pri gradnji 600-megavatnega bloka v Termoelektrarni Ugljevik, posodobitev stare TE Ugljevik, gradnjo hidroelektrarn in še drugačno sodelovanje. Predvidena vrednost skupnih vlaganj HSE in EPRS je med 600 in 700 milijoni evrov. Sprejeli so tudi dogovor, da bodo razrešili dosedanje terjatve Slovenije do TE Ugljevik.
www.finance.si/15919...E-Ugljevik
www.finance.si/15914...a-vlaganja

11.09.2006
So pa nadzorniku Zagožnu in njegovi ekipi odobrili načrte, ki jih ima HSE na Balkanu. Med njimi je v načrtu med 600 in 700 milijoni evrov vredno vlaganje v Elektroprivredo Republike srbske (EPRS), ki ga je Zagožen napovedal sredi poletja. Sporazum predvideva sodelovanje HSE in EPRS pri gradnji novega, 600- megavatnega bloka v Termoelektrarni Ugljevik, modernizacijo stare Termoelektrarne Ugljevik, gradnjo hidroelektrarn in nekatere druge oblike poslovno-tehničnega sodelovanja.
www.finance.si/16265...rodaje-TDR

17.12.2006
Holding Slovenske elektrarne (HSE), ki ga vodi Jože Zagožen, bo v sredo začel aktivnosti za obnovo 280-megavatnega bloka in gradnjo novega 300- do 400-megawatnega bloka v TE Ugljevik v Republiki srbski. HSE in TE Ugljevik bosta ustanovila mešano družbo, v kateri bo imela HSE večinski delež, se je Zagožen minuli petek dogovoril z premierom entitete Miloradom Dodikom in gospodarskim ministrom Rajkom Ubiparipom. TE Ugljevik bo sodeloval s stvarnim vložkom, sodelovanje HSE pri tem projektu pa je tudi del povračila za slovenska vlaganja v elektroenergetske proizvodne vire v BiH v času nekdanje Jugoslavije. Zagožen pravi, da bo obnova, ki naj bi stekla prihodnje leto, stala med 60 in 70 milijonov evrov, izgradnja novega bloka čez nekaj let pa med 250 in 300 milijonov evrov.
www.finance.si/17081...E-Ugljevik

26.12.2006
"Dokler nadzorni svet ne bo dal soglasja, pogodba s TE Ugljevik ne more biti podpisana," nam je v petek povedal gospodarski minister Andrej Vizjak, ki je tudi prvi nadzornik Holdinga Slovenske elektrarne (HSE). Predstavniki HSE so s TE Ugljevik in Republiko srbsko podpis pogodbe o ustanovitvi skupne družbe načrtovali že za minulo sredo. Podpis so, so nam povedali v HSE, preložili do uskladitve podrobnosti. Pogodba poleg skupne družbe, ki naj bi bila ustanovljena s stvarnimi vložki, predvideva tudi posodobitev in gradnjo novega bloka za proizvodnjo električne energije v skupni vrednosti nekaj manj kot 400 milijonov evrov. V stvarne vložke naj bi bile zajete tudi slovenske terjatve do TE Ugljevik, ki so za Vizjaka, pravi, še posebej pomembne. Na pojasnila o podrobnostih sodelovanja s TE Ugljevik iz HSE še čakamo.
www.finance.si/17140...a-Ugljevik

09.01.2007
Kljub dražji elektriki na Balkanu se je Jože Zagožen odločil iti po večjih nakupih tudi na ta konec. Natančneje: skupaj s TE Ugljevik želi graditi več sto milijonov evrov vreden novi blok. Mimogrede: termoelektrarne ne veljajo za obnovljive vire energije. Gospodarski minister Andrej Vizjak sicer Zagožnu, ki je za vlaganja na Balkanu želel imeti na voljo med 600 in 700 milijoni evrov, naložbe v Ugljevik še ni odobril.
www.finance.si/17222...po-nakupih

11.04.2007
Kaj pa, če se zgodi za državo črn scenarij, to je, da Zagožnu na tujem ne uspe in da bi bili tudi naložbi v TE Trbovlje in v Šoštanj zgrešeni? V tem primeru se bo treba vendarle vesti racionalno in tržno. Torej, treba bo upoštevati opozorila EU in vlagati v obnovljive vire energije in tudi zares sprostiti trg elektrike pri nas. No, ampak do volitev se bo dalo zdržati tudi brez tega. Vmes pa lahko vlada prelaga omrežja, stroške, zaslužke in izgube iz raznih sodov, sopov, elesov, borzenov, holdingov in stebrov. Ne nazadnje gre vse iz enega v isti žep. Žep pa je vedno državni.
www.finance.si/17957...ektrotekma

31.07.2007
"Ustavili smo nekatere projekte v jugovzhodni Evropi zaradi nakupa bolgarske TETO Ruse. Težko je namreč odpirati nove fronte, dokler ne končamo naložbe v Bolgariji," nam je povedal predsednik uprave HSE Jože Zagožen. Za katere projekte gre, nam Zagožen ni zaupal: "Če bi vam povedal, bi bila neumnost." Govori pa se, da gre lahko tudi za naložbo v TE Ugljevik v Republiki srbski.
www.finance.si/18782...ge-nalozbe

08.11.2010
Velenjska družba Esotech bo na podlagi mednarodnega razpisa po pogodbi z Elektrogospodarstvom Republike srbske izvedel projektiranje in izgradnjo naprave za čiščenje odpadnih voda v Termoelektrarni Ugljevik. Rok izgradnje je konec leta 2011, vrednost naložbe pa znaša tri milijone evrov, so danes sporočili iz Esotecha.
www.finance.si/29419...odbo-v-BiH

06.11.2012
Objava vsebine pogodbe med rusko družbo Komsar Enerxy in Elektroprivrede Republike srbske (RS) o izgradnji termoelektrarne Ugljevik 3 in izdaje koncesije za izkoriščanje rudnikov premoga v Stanarih je naletela na številne kritike v javnosti. Lastnik nove termoelektrarne je kontroverzni ruski poslovnež Rašid Serdarev, ki pa po pogodbi ni zavezan k zagotavljanju električne energije na trgu RS. Elektroprivreda lahko tako električno energijo ponudi na prostem trgu tretjim osebam.
izvozniki.finance.si...rivrede-RS

14.12.2012
Direktor Holdinga slovenske elektrarne (HSE) Blaž Košorok se te dni mudi v BiH, kjer bo z oblastmi Republike srbske poizkušal doseči dogovor glede odškodninskega zahtevka v višini 758 milijonov evrov. Spomnimo, Elektrogospodarstvo Slovenije je namreč v osemdesetih letih prejšnjega stoletja vložilo tretjino sredstev potrebnih za izgradnjo termoelektrarne Ugljevik, preostala sredstva pa je prispevalo elektrogospodarstvo BiH. HSE, kot pravni naslednik Elektrogospodarstva Slovenije, sedaj od oblasti RS terja 70 milijonov evrov za nedostavljeno električno energijo in zamudne obresti, 423 milijonov za sredstva vložena v izgradnjo RiTE in 268 milijonov evrov odškodnine za koriščenje skupnih sredstev.
izvozniki.finance.si...spor-z-BiH

24.12.2012
Podjetje Comsar Energy iz Republike Srpske bo skupaj s kitajskimi partnerji gradilo tretji blok termoelektrarne Ugljevik in hidroelektrarno Mrsovo skupne vrednosti okoli milijardo evrov. Po besedah direktorja Comsar Energy Siniše Majstorovića gre za največjo investicijo na področju energetike ne samo v BiH, ampak na celem Balkanu. Skupna vrednost projekta, ki vključuje gradnjo tretjega bloka termoelektrarne Ugljevik in hidroelektrarne Mrsovo, se ocenjuje na okoli milijardo evrov. Tretji blok bo dodal 300 megavatov energije že obstoječim 300 MW termoelektrarne Ugljevik. Do 15. januarja je predviden podpis sporazuma s partnerji s Kitajske, ki bodo termoelektrarno načrtovali.
izvozniki.finance.si...e-Ugljevik

19.06.2015
Po raziskavi fundacije Mreža za spremembe v jugovzhodni Evropi mi morali v državah regije, zaradi zastarelosti in neskladnosti s standardi EU, obnoviti ali zapreti 13 termoelektrarn (TE).
V BiH so take TE štiri: med letoma 2020. in 2025. bi morali zapreti štiri bloke TE Tuzla, do 2030 pa TE Gacko, Ugljevik in Kakanj, piše Biznis.ba.
izvozniki.finance.si...oelektrarn

Pa še ena malo novejša (11.10.2017) iz Dela:

»Naše ključne tehnologije so specifične in primerne le za nekatera geografska območja, kjer ekologija šele prodira v zakonodajo in življenje. Države, kot so Turčija, Indija in Iran, v katerih iščemo posle, predstavljajo izziv ne samo zaradi svoje velikosti, temveč tudi družbenopolitičnih značilnosti,« pravi generalni direktor Andrej Gorjup. Najpomembnejši projekt je zdaj gradnja razžveplovalne naprave v konzorciju z japonskim in nemškim partnerjem v termoelektrarni Ugljevik. Za ta posel se je Rudis boril tri leta. Pogodba v vrednosti 43 milijonov evrov je prispevala celo k 50-odstotnemu preseganju načrta akvizije. Objekt bo končan leta 2019.
www.delo.si/gospodar...lanco.html

[pobalin]
> [najobj]
> kdo in zakaj je sprovociral in financira razbijanje trgovin in uničevanje infrastrukture "borcev za svobodo" v kitajskem(!) Hongkongu ...

Ob zadnjih novicah
www.rtvslo.si/svet/s...cij/525622
www.rtvslo.si/svet/s...ici/525688

o ponorelih amerikajnarskih policistih, množičnih protestih barvnih množic, besnenju mednje pomešanih vandalov ter aretacijah in "paintball" obstreljevanju novinarskih ekip sem se spomnil na najino dopisovanje okrog podobnega dogajanja v Hong Kongu. Ti zahodni imperialistični agenti in hujskači "borcev za svobodo" so res od hudiča. Zdaj jim ne zadostujejo več mračne rabote v nedavnih britanskih kolonijah, ki so predmet gradualnega anšlusa, ampak so se lotili še najbolj davno osamosvojene britanske kolonije. :-P

... forum.finance.si/?m=...624&single ...

[pobalin]
Minulo soboto Grünheide ni bil popolnoma idiličen, saj se je tam zbralo nekaj sto protestnikov, ki nad teslovimi načrti niso prav nič navdušeni. Zdi se jim, da je uničenje 300 ha gozda in še posebno 300 kubičnih metrov vode na uro, kolikor naj bi porabila tovarna super-eko-oko Tesla PKWagnov malo preveč potratno in škodljivo za njihovo okolje.

Minilo je nekaj mesecev in velik del ubijalske epidemije in se je teslov podvig na robu Berlina spet znašel v medijih. Bloomberg med fotografijami velikega goloseka poroča, da naj bi se bili teslovci pripravljeni pogovarjati o prilagoditvi svoje megalomansko načrtovane porabe sveže vode in količine odplak.

The electric-car pioneer has faced criticism from local citizens concerned about deforestation and water usage related to the plant’s construction. Initial setbacks included a court-ordered temporary halt in February on clearing trees and a potential fine for ramming piles into the ground before receiving the necessary permits.
But new blueprints to be presented presented this week or next will address some of those concerns by reducing the amount of fresh water required and waste water created, said Joerg Steinbach, the economy minister in the state of Brandenburg, where the facility will be located. Following an eight-week process of public review and response, an open hearing will take place by early September, he added.
“It requires a lot of flexibility,” said Steinbach, adding that Tesla’s unconventional business practices sometimes clash with Germans’ propensity for highly structured planning. “I find out-of-the box great, but at some point it becomes exhausting.”
www.bloombergquint.c...-in-a-year

Pri Financah mi je všeč, ker gre za silno urejeno hišo, redakcijska opravila imajo natančno strukturirana in jasno razdeljena. Zato se jim nikoli ne more zgoditi, da bi v roku manj kot ene ure objavili dva rejva s skoraj identično vsebino. Totalno racionalna totalna kontrola totalne kvalitete pa to. :-P

1.

Združeno kraljestvo uvedlo 14-dnevno karanteno za tuje in svoje državljane
Od 8. junija je v Združenem kraljestvu obvezna 14-dnevna karantena za vse, ki bodo prispeli iz tujine. Izjema med drugim velja za tiste, ki pridejo iz Irske, voznike tovornjakov, zdravniško osebje, potnike v tranzitu, če ne gredo čez mejno kontrolo, in britanske državljane, ki vsaj enkrat na teden potujejo v tujino iz službenih razlogov.
Nizkocenovni letalski prevozniki že opozarjajo, da bi ta ukrep lahko vodil v nadaljnje odpuščanje in da odvrača tuje turiste. EasyJet že zdaj namerava odpustiti 30 odstotkov zaposlenih. Ryanair pa kljub uvedeni karanteni števila letov v Anglijo in iz nje ne bo zmanjševal.
live.finance.si/8962...drzavljane

2.

Britanska vlada od danes uvedla obvezno 14-dnevno izolacijo ob prihodu iz tujine, za domačine in turiste
Za večino ljudi, ki bodo od danes dalje prispeli v Veliko Britanijo, velja obvezna 14-dnevna samoizolacija. Gre za nov ukrep britanske v boju za zajezitev okužb z novim koronavirusom, njegovo ustreznost bodo ocenjevali vsake tri tedne. Ukrep z nekaj izjemami velja tako za prebivalce Velike Britanije kot turiste, za kršitve je zagrožena kazen v višini 1125 evrov.
Kot so napovedali, nova pravila samoizolacije ne bodo veljala za:
- državljane Irske ter potnike z Otoka Man ter s Kanalskih otokov;
- delavce v cestnem prevozu in tovornih storitvah,
- zdravstvene delavce, ki potujejo zato, da bi pomagali pri boju zoper koronavirus,
- sezonske delavce v kmetijstvu, ki se bodo samoizolirali tam, kjer bodo opravljali sezonsko delo.
Z novim pravilom namerava britanska vlada zajeziti "uvoz okužb", s čimer naj bi se po njeni oceni zaščitili pred drugim valom epidemije v državi. V Veliki Britaniji so po podatkih univerze Johnsa Hopkinsa doslej potrdili 287.621 okužb z novim koronavirusom, s čimer je država na četrtem mestu za ZDA, Brazilijo in Rusijo. Zaradi covida-19 je umrlo 40.625 ljudi, s čimer se Velika Britanija uvršča na drugo mesto za ZDA, navaja STA.
live.finance.si/8962...in-turiste

Weird times, fickle partners, perishable partnerships, unpredictable future... pa vse to.

28. February 2019 - Stuttgart/Munich
Daimler AG and BMW Group to jointly develop next-generation technologies for automated driving
media.daimler.com/ma...n/42640196

19. June 2020 - Stuttgart/Munich
Partners reach joint decision: BMW Group and Mercedes-Benz AG put development cooperation in automated driving temporarily on hold – may be resumed later
media.daimler.com/ma...n/46637056

Medtem v Moji Deželi Jože P. Damijan filozofira o vprašanju, zakaj so slovenska podjetja "nehala investirati"...
www.dnevnik.si/10429...nvestirati
damijan.org/2020/06/...-podjetij/

Jaz pa se sprašujem, zakaj je nekoč svoje (tudi zaklenjene) kolumne v Financah objavljal tudi na svojem (prosto dostopnem) blogu, danes pa tega s kolumnami za Dnevnik ne počne več.

Tempora mutantur pa vse to.

Berem podnaslov članka v rokodelsko-kmetskem mediju, ki je menda najbolje založen z eko-oko nizkoogljičnimi vsebinami v Moji Deželi.

V podnebno nevtralnost vodita dve poti, jedrska in plinska, so zapisali v poročilu o zniževanju toplogrednih plinov v Sloveniji.
oe.finance.si/896326...jka-kadrov

in se sprašujem, ali se samo meni zdi, da se ta trditev ujema s sporočilom provokativnega in ustrezno razvpitega filma Planet of the Humans Jeffa Gibbsa, ki ga je med koronsko blokado njegov producent Michael Moore brezplačno objavil na youtube.
www.youtube.com/watc...k11vI-7czE

Več kot 30% civilnih pilotov v Pakistanu ima prigoljufane licence in niso usposobljeni za pilotiranje, je v sredo razkril pakistanski minister za letalstvo Ghulam Sarwar Khan. V nagovoru pakistanskega parlamenta je povedal, da 262 pakistanskih pilotov "ni osebno opravljalo izpita", ampak so plačali nekomu drugemu, da ga je opravil namesto njih.

"Nimajo izkušenj z letenjem," je po poročanju CNN dejal minister. Imajo pa s padanjem, bi glede na nedavno katastrofalno nesrečo v Karačiju ( en.wikipedia.org/wik...light_8303 ) pobalinsko navrgel kevdrski špeckahlar.

Pakistan has 860 active pilots serving its domestic airlines -- including the country's Pakistan International Airlines (PIA) flagship -- as well as a number of foreign carriers, Khan said.
PIA has grounded all its pilots who hold fake licenses, effective immediately.
"PIA acknowledges that fake licenses is not just a PIA issue but spread across the entire Pakistani airline industry," spokesperson Abdullah Khan said, adding that some of the fake pilots also fly for foreign carriers.
The results of the investigation were announced Wednesday as part of a preliminary report into a plane crash that killed 97 people in the southern city of Karachi on May 22. The PIA plane crashed after taking off from Lahore, killing all but two of the passengers and crew on board.
Khan did not clarify if the two pilots on flight PK 8303 held fake licenses.
According to the report, the pilots were chatting about the coronavirus and repeatedly ignored warnings from air traffic controllers before the plane went down in a residential area near the airport.
"The pilots were discussing corona throughout the flight. They were not focused. They talked about the coronavirus and how their families were affected," Khan said, adding that the pilots were "overconfident."
According to Khan, the pilots were told three times by air traffic controllers that the plane was too high and they should not attempt to land, "but the captain did not pay any heed to these instructions."
The pilots proceeded with trying to land -- without lowering the landing gear.
"The aircraft touched the runway surface on its engines," the report said. The engines scrubbed the runway, causing sparks and irreparable damage.
The pilots pulled the plane back into the air, but the damaged engines failed and caused the plane to crash, according to the report.
edition.cnn.com/2020...index.html

Zaradi nedavnega intervju z Jožetom Staničem, nekdanjim poglavarjem Gorenja, ki ga je za Delovo stran za starejše občane spisal Novica Mihajlović, sem skoraj dva meseca po objavi odkril še njegovega prehodnika v Večeru. Iz obeh prenašam nekaj sočnih izjav.

"Zato sem žalosten, morda bi bilo lepše reči jezen, da so fantje zadevo pripeljali tako globoko, da jo je bilo potrebno prodati. Ne bi bilo potrebno. Se je pa vedelo, da bo kaj takšnega sledilo, saj so zadnjih 10, 15 let živeli preveč na veliki nogi. Niso gledali na čiste ekonomike. Šli so se malo hohštaplarijo. Da," malce pomisli, preden nadaljuje, "mirno bi lahko temu tako rekli."
www.vecer.com/joze-s...i-10164684

»Ko kličete Gorenjev servis, se vaš klic preusmeri v Beograd. Ne glede na to, iz katere države v regiji, vključno s Češko in Slovaško, kličete, vaš klic bo sprejel nekdo v Srbiji in od tam bo naprej tekel postopek za popravilo vašega aparata. Kako bodo to uporabniki občutili, ne vem, se mi pa zdi z našega zornega kota to čudna poteza. Po drugi strani pa se mi zdi razumljivo, da kitajski lastniki ves ta prostor razumejo kot eno regijo in želijo zadeve poenostaviti. Ali je to dobro, bomo še videli,« pravi Stanič.
Kot je povedal že v nedavnem pogovoru za Večer, za slab položaj Gorenja, ki je pripeljal do njegove prodaje, Jože Stanič krivi predvsem nekdanjo upravo Gorenja pod vodstvom Franja Bobinca. S pogovorom, v katerem je Bobincu in njegovi ekipi očital, da so živeli na veliki nogi, da jih ni dovolj zanimala ekonomika poslovanja in da so se šli »hohštaplerijo«, je Stanič dvignil veliko prahu. Pri izrečenem vztraja še danes. »Z žalostjo in jezo gledam na dogajanje v Gorenju, kjer sem tudi sam preživel 20 let. Povem vam, da v 20 letih vodenja Gorenja z nobenim pogovorom nisem požel toliko čestitk kot s tem, ko sem povedal svoje mnenje o tem frajerju. Še bolj pa me žalosti, da sem absolutno že od začetka vedel, da se bo žalostno končalo vse skupaj,« pojasnjuje Stanič.
Velik del krivde za pešanje velikih slovenskih podjetij, poleg spremenjenih splošnih razmer na trgu, Stanič pripisuje menedžerjem.
»Sploh me ne preseneča to, kar vidimo pri Janši, njegov način vladanja, on ni preoblekel svoje kože, ves čas je takšen, kakršen je. Ni pa to v redu. Lahko se z njim ne strinjamo ali ne, mu je pa treba priznati, da svoje delo opravlja izjemno sistematično, kot bi šel po nekakšnem seznamu,« razmišlja Stanič.
»Kdo bi rekel, da se neprestano vrtimo v krogu, meni pa se zdi, da se vrtimo v nekakšni spirali, usmerjeni k dnu,« svoj pogled na pozabljanje zgodovinskih lekcij opisuje Stanič.
shrani.si/f/3y/a6/20...tapler.jpg

[pobalin]
Spiegel poroča, da nemško zvezno sodišče ni ugodilo 80-letni Marlies Krämer, ki je hotela s sodno pomočjo doseči, da bi jo v njeni podružnici Sparkasse obravnavali kot komitentko oz. imetnico računa.
> Sodniki menijo, da ji niso kršene pravice do enakopravnosti, če ima banka v svojih standardnih dokumentih uporabljene le samostalnike moškega spola. Zakonsko zagotovljena enakopravnost bi ji bila kršena samo, če bi jo banka obravnavala slabše kot druge stranke.
> Gospa Krämer ni zadovoljna z rasodbo in se bo pritožila na nemško ustavno sodišče, če bo treba pa bo zadevo nadaljevala pred evropskim sodiščem. Meni, da je "jezik ključ do enakopravnosti".
> www.spiegel.de/wirts...97788.html

Frau Krämer je naposled dočakala tudi razsodbo nemškega ustavnega sodišča v Karlsruheju, ki je njeno pritožbo sicer zavrnilo, a za njen pogled pokazalo razumevanje. Poroča Tagesspiegel.

Krämer wandte sich damit gegen ein Urteil des Bundesgerichtshofs (BGH) von 2018, der ihr Anliegen ebenfalls abgelehnt hatte (Az.: VI ZR 143/17). Sie wollte erreichen, dass ihre Sparkasse in ihren Vordrucken den Begriff „Kontoinhaberin“ aufnimmt statt das angeblich alle Geschlechter umfassende „generische Maskulinum“, also die männliche Bezeichnung „Kontoinhaber“.
Anders noch als der BGH lässt das Verfassungsgericht jetzt Sympathie dafür erkennen, sich bei Gelegenheit dem Thema inhaltlich – und mit einem möglicherweise anderen Ergebnis – zuwenden zu wollen: „Wäre über die Verfassungsbeschwerde in der Sache zu entscheiden, führte dies zu ungeklärten Fragen der Grundrechtsrelevanz der tradierten Verwendung des generischen Maskulinums sowie zu Fragen der verfassungsrechtlichen Anforderungen an die Auslegung von Gleichstellungsgesetzen, die die Verwendung einer geschlechtergerechten Sprache vorschreiben“, heißt es zumindest in der gerichtlichen Pressemitteilung. Mit anderen Worten: Es könnte sein, dass das Grundgesetz eine Abschaffung des „generischen Maskulinums“ auch im privaten Rechtsverkehr verlangt.
www.tagesspiegel.de/...66340.html

Morda je ob tem vredno omeniti, da je Frau Krämer svojo "črkarsko pravdo" pripeljala do epiloga na najvišjem sodišču Vaterlandije v manj kot polovici časa, ki ga je sodno-represivni aparat Moje Dežele rabil za oprostitev nekega poslanca, obtoženega posedovanja otroške pornografije...

No pa bom dodal še mojih 5c

Današnji oglas za Internet of things na primeru občine Kungsbaka:
ikt.finance.si/89637...i?src=live

je znotraj oglasnega pamfleta napisano (citiram):

oblikovanje do uporabnika prijaznega omrežja za osem tisoč uslužbencev občine Kungsbacka, ki bo pripravljeno na prihod interneta stvari,

Potem grem malo na wiki pogledat, kaj je to za ena občina, ki ima 8000 uslužbencev:
en.wikipedia.org/wik...nicipality

kjer preberem, da ima cela zadeva pa 84.000 prebivalcev...

Ni kaj, severnjaška učinkovitost pa to... Oziroma, če poanto obrnem, pošljemo tole Štruklju, pa se bo drl "Vidite, še premal mamo kadra jebovaspas" :P

Evo, nova dva centa z moje strani.

Še pomnite, tovarišice in tovariši, ko se je slovenska medijska srenja razprepisunila, kako je Slovenija (bila) sedma na lestvici držav, ki najbolj sovražijo ZDA? Ja, dobesedno sovražijo je pisalo, in o tem sta povsem brezramno nekritično ignorantsko poročali celo gojišči raznih politikantskih in klinetelističnih apetitov: javna hiša posebnega pomena in paradržani telekom.
www.rtvslo.si/svet/d...oda/334416
siol.net/novice/svet...zda-292548

Malo bolj umirjeno, čeprav še vedno hlapčevsko do bedaste objave nekega obskurnega portala, je temo prenesel Dnevnik.
www.dnevnik.si/1042645964

V šestih letih se je svet močno spremenil in pred dnevi objavljeno Gallupovo poročilo Rating World Leaders 2020 prinaša nove podatke o naklonjenosti ameriškemu vodstvu v raznih državah sveta.
www.gallup.com/analy...-2020.aspx

Verjeli ali ne, v Evropi je Slovenija v "sovraštvo do ZDA" močno nazadovala. V Moji Deželi je po novem 20% odobravajočih in 73 neodobravajočih mnenj o Trumplandiji. Za primerjavo s Slovenije sta spodaj dve lestvici.

Evropske države, kjer so najmanj zadovoljni z vodilno vlogo ZDA:
Islandija 9%
Avstrija 11%
Rusija 11%
Nemčija 12%
Švedska 12%
Švica 13%
Portugalska 14%
Norveška 15%
Belgija 17%
Estonija 17%
Grčija 19%
Srbija 19%
Finska 20%
Nizozemska 20%
Slovenija 20%

Evropske države, kjer najbolj nasprotujejo vodilni vlogi ZDA:
Norveška 82%
Avstrija 80%
Nemčija 78%
Nizozemska 77%
Švedska 74%
Švica 74%
Finska 73%
Islandija 73%
Italija 73%
Portugalska 73%
Slovenija 73%
Španija 72%
Belgija 71%
Danska 70%

Še podatek o državah z najmanjšimi deleži neopredeljenih, ki kaže mnenjsko jasnost in glasnost:
Norveška 2%
Nizozemska 3%
Italija 5%
Španija 5%
Finska 7%
Irska 7%
Kosovo 7%
Slovenija 7%
Luksemburg 7%
Avstrija 9%
Nemčija 10%
Brexitanija 10%

Zdaj pa poskusite v Mojedeželnih MS ali alter-total-resničnostnih medijih najti kakšno objavo o tem novem Gallupovem "zemljevidu sovraštva" do ZDA. Meni ni ratalo. Tako to gre...

Kevdrski sotrpin Abohte me je nedavno napeljal na nedavni poziv Uroša Urbanije, v.d. direktorja Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje, naj navihani občani budno spremljamo delovanje Mojedeželnih medijev in javljamo njihove deviantnosti.

Ker verjamem v veljavo starih modrosti "delu čast in oblast", "oblasti pa pokornost dela in duha", bom tukaj, v alter bivališču mojega alter ega v prihodnje natvezil nekaj pobalinskih opažanj. Da bo sedanji oblasti bolj ljubo, naj danes začnem enim od oblasti mrzkih MSM, tranzicijsko rdečim (nekoč zelenim ljubljanskim) Dnevnikom.

Ta je pred skoraj dvema tednoma v rubriki Slovenija (kot INOVATTIVNO!) objavil polreportažno nenovico, da so si celjski gasilci pred dvema letoma postavili čebelnjak s prostorom za apiterapijo, ker imajo gasilci zelo stresno življenje in da so bile gasilske "čebelice letos zelo pridne". Priloženi sta celo dve fotografiji.

Dnevnik, 30.7.2020, INOVATIVNO

Gasilci se sproščajo ob čebelah

Celjska poklicna gasilska enota je v zadnjih letih postala ena najbolje usposobljenih in opremljenih gasilskih enot pri nas. Pri svojem delu uvajajo številne novosti. Pred dvema letoma so postavili čebelnjak in v njem uredili protistresno apiterapevtsko središče.

Šestinpetdeset poklicnih gasilcev šteje posadka Poklicne gasilske enote (PGE) Celje, ki vsak dan hiti na različne intervencije. Najpogosteje posredujejo v prometnih nesrečah, tudi najhujših, ki se končajo s smrtjo, zato se stresu ne da izogniti. »Nedavno smo posredovali v nesreči na štajerski avtocesti, v kateri je ženski zmečkalo pol glave. To so zelo stresni prizori tudi za naše gasilce, zato nekateri, ne pa vsi, potrebujejo psihološko pomoč. Ponujamo jim razbremenilni pogovor znotraj naše enote z ljudmi, ki so za to usposobljeni. Lahko pa zaprosijo za pomoč tudi psihologa iz Uprave za zaščito in reševanje ali celo zunanjega. Mimo tega uradnega postopanja imamo lastni čebelnjak, v katerem se naši gasilci po stresnih intervencijah prav tako lahko sprostijo in uporabijo apiterapijo,« je povedal direktor PGE Celje Janko Požežnik, ki je tudi sam usposobljen za delo s čebelami in ima certifikat. Pravi čebelarji so še trije njihovi poklicni gasilci. Med temi je tudi Požežnikov pomočnik, vodja operative Jože Plešnik, ki čebelari tudi v domačem Šmartnem v Rožni dolini. Tudi zato zadrege pred dvema letoma, ko so prišli na idejo, da bi na dvorišču PGE postavili čebelnjak, ni bilo. »Delo s čebelami dokazano pomirja, zato smo v čebelnjaku uredili tudi apiterapijo. To pomeni, da se vsak lahko v čebelnjaku uleže, si nadene masko in se prepusti 20-minutni terapiji,« razloži Požežnik.

Čebelnjak je edinstveno sprostitveno središče
Trenutno imajo čebelnjak polno zaseden s 16 panji. »Naše čebelice so bile letos zelo pridne,« jih pohvali Plešnik. A hkrati doda, da povsod ni bilo tako. »Pri nas doma ni bilo medu, pa tudi drugi čebelarji so se pritoževali. Mi v Celju pa smo ga iztočili 150 kilogramov, lani v prvi sezoni celo 200,« pove Plešnik. Požežnik doda, da med razdelijo med zaposlene in že upokojene gasilce. »Nekaj ga podarimo tudi poslovnim partnerjem, ker smo ustrezno registrirani, ga lahko tudi prodajamo,« še pove Požežnik.
Kam pa gasilske čebele hodijo na pašo? »Tu okoli je dovolj lip, tudi kostanja, tako da je paše dovolj. V mestu sicer ni veliko čebelarjev, po potrebi čebele na pašo odletijo do štiri kilometre daleč,« pove prvi mož PGE, ki je ponosen, da so po tem, da imajo čebelnjak na lastnem dvorišču, verjetno edinstveni na svetu. Denar za čebelnjak, ki je tudi sprostitveno in terapevtsko središče, panje in čebele so gasilci zagotovili sami. Naložba jih je stala 15.000 evrov, pri postavitvi čebelnjaka so jim pomagali tudi drugi čebelarji, medtem ko so za poslikavo panskih končnic poskrbeli učenci II. osnovne šole Celje. »Šolarji pogosto pridejo k nam, za terapije se dogovarjamo tudi s paraplegiki,« še pove Požežnik.
Celjani so bili tudi prvi, ki so zaposlili poklicno gasilko v svojih vrstah, na streho postavili sončno elektrarno, ogrevajo se s toplotno črpalko, prvi so kupili tudi reševalnega psa, tako da so res inovativni. »Dokazano je, da so ljudje, ki delajo s čebelami in so dolge ure v čebelnjaku, bolj zdravi in živijo dlje,« sklene Požežnik, prepričan, da so se odločili prav, ko so medse sprejeli tudi čebele.
www.dnevnik.si/10429...ob-cebelah

Težko bi rekel, da aktualen podatek o letini upraviči prežvekovanje dve leti stare zadeve, še posebno, ker ob fotografiji gasilca z apiterapevtsko masko ni nobenega pojasnila, kako 56 poklicnih gasilcev (+ občasni gostje) to masko uporablja v času pandemije covid-19. Jo razkužujejo? Ima vsak svojo? Mar apiterapija učinkovito zatira tudi koronavirus?

Ne vem, kako deluje um novinarke na poslanstvu, ampak jaz bi ob fotografiranju gasilca z nadeto masko zagotovo vprašal, kako pri tem skrbijo za antipandemično higieno in tudi sicer, kako imajo v tem specifičnem poklicu urejeno varovanje pred okužbo. Zato nisem novinar, ampak samo kevdrsko gobezdalo.

Za primerjavo je zanimivo pogledati, kaj so v Dnevniku objavili pred dvema letoma, ko je bil apiterapevtski čebelnjak celjskih gasilcev res novost in prava novica. Oziroma, na koliko vprašanj izpred dveh let je odgovorila letošnja polreportaža. Ker se krog odjemalcev tradicionalnih medijev kruto oži, naj povem, da je rubrika n.n. na zadnji strani izrecno neresne šaljivo-zbadljive sorte in zato (med starejšimi občani) ena najbolj branih.

Dnevnik, 25. 9.2018, ČEBELE

S čebelo proti stresu

Celjski poklicni gasilci so kot prva gasilska poklicna enota v državi dobili svoj čebelnjak. Da bodo vadili, kako pred divjimi čebelami, osami in sršeni obvarovati nič hudega sluteče državljane, bi pomislili, kajne. Sploh ob dejstvu, da so letošnje poletje gasilci dnevno poročali o tem, kako so morali odstranjevati razna osja in sršenja gnezda.

Ni čisto tako. Spopadanja z nadležnimi živalmi se morajo naši vrli gasilci naučiti kar na terenu. S prakso. Čebelice pa jim bodo pomagale pri soočanju s stresnimi situacijami in čebelnjak bo deloval kot terapevtski center. Če bo pomagalo – vsekakor podpiramo. Včasih so šli gasilci po hudih intervencijah, ko so iz pločevine morali rezati mrtve in hudo poškodovane, na pir. Zdaj bodo šli na med. Bolj zdravo. Glede učinkovitosti pa bomo še videli.
N.N.
www.dnevnik.si/1042840830

Celjski gasilci so si torej po dveh letih pridnega čebelarjenja in uspešnih apiterapij zaslužili malo resnejšo obravnavo v Dnevniku. Tako to gre, gospod Urbanija.

Disklejmer: ker sta oba članka na Dnevnikovi spletni strani prosto dostopna, sem si jo drznil prekopirati skoraj v celoti, jasno pa da sem dodal tudi linka. Pribijte me na sramotilni steber, če se vam zdi potrebno in pravično.

Sledeč žarku svetlobe, ki ga je nedavno twitnil gospod Urbanija, nadaljujem s tukajšnjim medijskim kletarjenjem z letošnjimi in že uležanimi vsebinami Dnevnika, časopisa z rdečo glavo in "z druge strani Ljubljanice" (plus.si.cobiss.net/o.../13073665)

Tokrat gre za precej morbidno tematiko - digitalne nagrobnike, nad katero so pri Dnevniku prav fascinirani. Ne gre le za to, da so pred slabima dvema tednoma objavili navdušujočo novico, da v Žalcu (prav tam, v kraju svetske pivske fontane) stoji prvi digitalni nagrobnik. Pred tremi leti so temu razvojnemu preboju štajerske firme posvetili kar tri članke. Dnevnik je velik in vsebinsko bogat časopis, ki si to res lahko privošči...

Dnevnik, 30.7.2020, Slovenija
Nagrobniki počasi zapuščajo kameno dobo

Na pokopališču v Žalcu so postavili prvi digitalni nagrobnik serijske izdelave. Kupili so ga starši umrlega sina, tehnološkega navdušenca, in zanj odšteli šest tisoč evrov.

Prototip prvega digitalnega nagrobnika so sicer že leta 2017 postavili na pobreškem pokopališču v Mariboru. A tisti je bil postavljen izmišljeni osebi, nagrobnik, ki so ga sredi tega meseca postavili na žalskem pokopališču, pa je prvi, za katerega je stranka plačala. Kupci so starši lani umrlega sina, prav za digitalni nagrobnik pa so se odločili, ker se je njihov pokojni sin navduševal nad sodobno tehnologijo in so se mu s tem torej tudi na neki način poklonili.
...
Najcenejši digitalni nagrobnik stane 6000 evrov, če bi si želeli tehnološko bolj dovršenega, pa zanj lahko odštejete tudi do 20.000 evrov, je ocenil.

V ZDA posel z digitalnimi nagrobniki v primerjavi s Slovenijo cveti, pri nas pa bo za množično odločanje za tovrstne nagrobnike moralo miniti še nekaj časa. »Nekatera pokopališča so bolj fleksibilna, dajo projektu možnost in omogočijo, da se na del pokopališča napelje elektrika,« je pojasnil Radovanovič. Načrtujejo sicer, da bo takrat, ko bodo majhne sončne celice postale cenovno dostopnejše, digitalne nagrobnike lahko napajala kar sončna energija.
www.dnevnik.si/10429...ameno-dobo

Dnevnik, 24.3.2017, Štajerska, Koroška in Prekmurje (odklenjen)
Digitalni nagrobnik: Pogrebna inovacija z malim i

Na pobreškem pokopališču so predstavili pilotski projekt, kako ubežati večni analogni anonimnosti. Mariborsko podjetje Bio Energija namerava že prihodnje leto prodati tisoč digitalnih nagrobnikov. Dosmrtne garancije ne bodo imeli.

V sodelovanju z arhitektom Milkom Lovšetom in Radovanovićevim podjetjem Bio Energija so na fakulteti razvili kamnit nagrobnik, v katerem sta vgrajena majhen računalnik in 46-palčni svetlobni panel, ki je pred vandalizmom zaščiten s centimeter debelim kaljenim steklom. Tak spomenik naj bi bil v popolnem sozvočju z utripom sedanjosti.«

Za zdaj še niso sklenili pogodbe s stranko, ki bi želela v večnih loviščih prebivati v utripu digitalne dobe. Svoj prototip so postavili ob prazno grobnico. Tam bo stal šest mesecev. Dokler ne bodo našli prvega kupca, ki bo za iternal odštel približno 3000 evrov, bodo pogrebni inovatorji morali razrešiti še ključni problem svojega digitalnega spomenika – kako mu zagotoviti električno energijo. Prototip se namreč napaja po oranžnem podaljšku, ki so ga po zraku in skozi živo mejo nič kaj estetsko napeljali iz ostrešja bližnje kapelice.
www.dnevnik.si/10427...-z-malim-i

Dnevnik, 8.4.2017, Slovenija (zaklenjen)

Pokopališča prihodnosti: Ko ti pokojni oče potoži, da ga malce zebe v grobu

Pokopališča v 21. stoletju niso doživela bistvenih sprememb, če odmislimo razmnožitev elektronskih sveč in posebnih zabojnikov za odlaganje odpadlih voščenih sveč. Če se bo udejanjil poslovni podjem mariborskega podjetja Bio Energija, naj bi urbana in podeželska pokopališča kmalu zaznamoval utrip digitalne dobe. S 46-palčno diagonalo v visoki ločljivosti, s hitrim brezžičnim dostopom do medmrežja in s protivandalsko zaščito.
www.dnevnik.si/10427...be-v-grobu

Dnevnik, 21.10.2017, Slovenija (odklenjen)
Pokojnim (še) ni uspel vstop v digitalno dobo

Na letošnji dan spomina na mrtve pokopališča (še) ne bodo utripala kot izložbe v mestu nakupov. V Mariboru zasnovan digitalni nagrobnik iternal – z vgrajenim visokoločljivim zaslonom – naj bi v kratkem začeli izdelovati na Kitajskem.

Pilotski projekt, kako s pomočjo digitalne tehnologije ohraniti povezavo med živimi in mrtvimi, je spomladi postal prvovrstna novica, ki je zaradi svoje bizarnosti odmevala tudi daleč čez meje naše majhne dežele. Kamnito-elektronski izdelek pod blagovno znamko iternal, ki ga je razvilo mariborsko podjetje Bio Energija v partnerstvu z elektrotehniško fakulteto Feri, se za zdaj še ni materializiral na javnih pokopališčih doma in po svetu.

»Medijska pozornost nas je zelo presenetila,« se spominja Saša Radovanović, zgodovinar, publicist in direktor podjetja Bio Energija. »V preteklih mesecih smo doživeli nepričakovano veliko povpraševanj, ovira pri sklepanju poslov pa je bila zmeraj zagotovitev zadostnega obsega proizvodnje.«

Zamisel, da bi v Mariboru zagnal tovarno digitalnih nagrobnikov, je kmalu opustil. »Na Kitajskem smo našli partnerja, podjetje Derhino iz Changninga, ki izdeluje svetlobne reklamne panele,« razkriva Radovanović. »Pogodbo, po kateri bodo prevzeli proizvodnjo in trženje na Kitajskem, mi pa bomo ohranili razvoj in oblikovanje, bomo podpisali prihodnji mesec.« Trdi, da je pridobil tudi investitorja. Pokopališki posel naj bi finančno podprlo podjetje Sadras Ltd. iz ameriške davčne oaze Delaware, za spletno trženje pa naj bi skrbelo neko kanadsko podjetje.

Ko bodo podpisali pogodbo s Kitajci, naj bi ti nemudoma zagnali proizvodnjo. »Naročil imamo že precej, z Rusi iz St. Peterburga smo že podpisali pogodbo za dobavo sto nagrobnikov, iz Madžarske sem prejel povpraševanje za 200 kosov,« se pohvali Radovanović, ki načrtuje, da bo prihodnji mesec dobavil iternal prvemu in za zdaj edinemu slovenskemu kupcu, ki želi ohraniti vez s svojimi bližnji s pomočjo sodobnih tehnoloških rešitev. Postavil ga bo na pokopališču na tezenski Dobravi. Kitajski partner mu bo izdelal nagrobnik s 13-palčno diagonalo zaslona in s solarnim napajanjem.
www.dnevnik.si/10427...talno-dobo

Gospod Urbanija in kompanija bodo zdaj vprašali, kaj je tu takega, da je vredno pobalinskega kletarjenja. Površno ali nekritično ste brali, dame in gospodje, ali pa oboje skupaj. Bolj ali manj po vrsti bom naštel čudnosti, ki sem jih opazil v teh člankih in jih najnovejši prav nič ne razjasni, ker je spisan tako, kot bi se zgodovina začela z njim in ne že z mednarodno razbobnanimi obeti in obljubami z začetka leta 2017. Danke Dnevnik!

1. Prvi članek (24.3.2017) obeta prodajo sto digi-nagrobnikov v letu 2017 in tisoč v 2018, zaradi česar bi "v Mariboru lahko nastala prava tovarna nagrobnikov". Je bilo to realizirano?

2. Leta 2017 naj bi digi-nagrobnik iz kamna, s 46-palčnim HD panelom pod centimeter debelim kaljenim steklom stal 3000 evrov, zdaj v Žalcu pa je cena najmanj dvojna - šest jurjev, lahko pa seže do dvajset jurjev. Pa očitno ni iz kamna ampak iz inoxa. So imeli pri Bio energiji zadnja tri leta najmanj 33% inflacijo?

3. Oktobra 2017 je bilo objavljeno, da je pomladni obet o mariborski tovarni zamenjala obljuba o skorajšnjem začetku proizvodnje v Kitajski (itak). Pozitivno je bilo "nepričakovano veliko povpraševanj". Rusi naj bi čakali sto, Madžari pa želeli 200 edinstvenih štajerskih digi-nagrobnikov. Je bilo to realizirano?

4. Takrat je bilo tudi napovedano, da bo čez en mesec dobavljen manjši digi-nagrobnik za pokopališče na tezenski Dobravi. Če je bil, potem žalski ni prvi!

5. Prototip digi-nagrobnika, ki je medijsko zaslovel po svetu, je menda odkupilo veleposlaništvo Azerbajdžana in ga namenilo za spomenik Mehdiju Husejnzadeju (1918–1944), ki ima po mojem vedenju v Sloveniji tako najmanj tri spominska obeležja...

6. Ko človek bere take marnje in jih primerja z javno objavljenimi poslovnimi rezultati firme Bio energija, se lahko samo še enkrat prime za glavo.

Zdaj seveda nastopi legitimna domneva, da prodaja doma morda res ne gre po željah, da pa so ZDA za maribor-kitajske digi-nagrobnike prava Indija Koromandija. Po zaslugi slovenskega dopisništva Reutersa,
www.reuters.com/arti...SKBN1791LR
ki je lepo reagiralo na objave domačih medijev leta 2017, so imeli res veliko odmevnost - segla je celo do Smithsonian Magazina
www.smithsonianmag.c...180962881/
in nekega bloga o tehnokulturi in lajfstajlu.
mikeshouts.com/bioen...-slovenia/

Domnevo o Zahodni Indiji Koromandiji potrjuje najdena piarovština iz junija 2018. Ta napoveduje odkritje prvega digi-nagrobnika v ZDA in ustanovitev firme "iTernal USA, the world's first personalized digital tombstone". Med (so)ustanovitelji so navedena tudi precej domača imena Senka Dreu, Saso Radovanovic & Martin Fatur.
www.prnewswire.com/n...58123.html
Ta firma ima v piarovštini za kontakt navedeno samo ime, telefonsko številko in spletno stran,
www.iternalusa.com/
ki pa je ekstremno skopa.

Smešno je, ker se iTernalUSA hvali, da njihov digi-nagrobnik lahko napaja sonce, mariborski "oče projekta" pa še danes trdi, da bo to možno nekoč, ko bodo cene te robe padle... Pa še, da so je za iTernal USA prijavljen patent in da so "assembled in the USA". Če smo že pri tem, tudi Ikeino pohištvo je praviloma sestavljeno v deželi, kjer je kupljeno in ne proizvedeno. :-P

Na YouTube je reklamni video iTernala, očitno posnet v Moji Deželi, a s prikazi in govorom namenjenim ameriški/mednarodni klienteli. Zdi se mi, da sem glas že slišal na Radio SI... Video je nabral skoraj 11.000 ogledov: www.youtube.com/watc...XPkUHkcEy4

Zanimivo bi bilo vedeti, kako je z domnevnim vloženim patentom za iTernal. Mariborske akademsko-podjetniške leščerbe namreč niso edine na svetu, ki so si uspele zamisliti britof, kot bi ga postavil zloglasni Europlakat. Google na iskanje "digital tombstone" hitro ponudi patent za "Video enhanced gravemarker" iz leta 2002, ki pa je po spisanem sodeč potekel oktobra 2018 zaradi neplačila "maintenance fee". Tam je navedenih še cel kup potencialno podobnih patentov.
patents.google.com/p...89495B2/en

Da digi-nagrobniki in podobna digi- in pogrebniška šara ni le vredna novinarjenja ampak tudi širšega razmisleka in globljega raziskovanja, sem izvedel pri Springerju. Tole v povzetku in zaključku pišejo 4 avtorji/ce z Laponske Univerze v odročnem mestu Rovaniemi na Finskem:

Abstract
This paper addresses graveyards as a context for designing interactive technology, especially pervasive displays and the presentation of information related to graves and the dead. We present our research containing three user studies: a focus group–based study on perceptions of different display technologies in the cemetery context, evaluation of a gravestone display prototype, and a user study with a graveyard navigator prototype. Whereas, HCI research surrounding death has so far largely focused on an individual’s digital remains, our focus is on the physical graveyard setting. We contribute to understanding the potential impacts and opportunities of interactive technology in this design context. Our salient findings highlight the cultural sensitivity and importance of dignity related to the context, unobtrusiveness of the technology, and concerns for privacy and social acceptability. Concepts taking into account these design aspects were of interest for those researching family histories, and visitors seeking improved navigation for the graveyard.

Conclusion
In this paper, we have explored perceptions towards integrating digital displays and navigation aids into the graveyard context. Based on or findings, design for the graveyard context should emphasize the dignity of the deceased and be long-lasting. This raises conflicts with digital solutions in general that typically follow current trends and, by their nature, rarely last for more than a decade. While the aim of concepts to enhance the experience of visiting a grave was appreciated, there was general agreement that this should not be located with the physical remains, i.e., not integrated with the gravestone. Privacy concerns were raised for concepts presenting additional media on the deceased in a public graveyard environment and solutions such as digital visitor books and AI-based chat with the deceased were considered unsuitable for the graveyard environment. The need for tools to assist navigation to specific graves was highlighted. Our studies also identified opportunities for digital technologies in facilitating families’ cross-generation interaction and in supporting tending the graves, which should be explored more.
link.springer.com/ar...19-01359-1

Naj zaključim z izletom v literaturo. Če se nikakor ne bi mogel izogniti temu, da po smrti dobim digi-nagrobnik, bi si jaz zaželel, da se na njem prikazuje besedilo vsebinsko absolutno primerne novele Evelyna Waugha The loved one. Ta pripoveduje o lasvegaško kičastem holivudskem pokopališču iz prve polovice prejšnjega stoletja.
en.wikipedia.org/wik..._Loved_One
Žal očitno še bila ni prevedena v slovenščino, saj jo Cobiss najde le v angleščini in to samo v knjižnici Šolskega centra Nova Gorica.
plus.si.cobiss.net/o...ib/5755698

Smo pa pred kratkim dobili prevod nekega drugega Waughovega dela v slovenščino - slovitega The Scoop ali po naše Ekskluziva.
plus.si.cobiss.net/o.../302306816
To je sarkastična zgodba o obešenjaštvu uredništev, vojnih dopisnikov itn. Očitno je nekdo v Cankarjevi založbi presodil, da je danes bolj primerno, da se grenko zabavamo ob žurnalizmu kot pa ob pogrebniških čudaštvih. Vse še pride na vrsto...

Vidite, kaj vse lahko človek raziskuje, razmišlja, se nauči na podlagi le nekaj objav v rdečeglavem Dnevniku. Tako to gre, gospod Urbanija.

Na poziv gospoda Urbanije sem bolj pozoren na nianse pristranskosti v poročanju in tule lahko ponudim argument, zakaj je javna hiša RTVS v mnogih primerih bolj dragocena od kakšnega drugega tradicionalnega medija, npr. rdečeglavega Dnevnika.

Sredi junija je bila seja mestnega sveta MOL. Kdor je po njen prebral samo naslova in uvodni del člankov na spletnih straneh dnevnik.si in rtvslo.si, je moral pomisliti, da ne gre za poročanje z iste seje MS MOL. Oba članka sta prosto dostopna. Opazite drobčkene razlike?

RTVS:
Svetniki MOL-a potrdili rebalans proračuna za leto 2020
Rebalans proračuna MOL zaradi epidemije
Ljubljanski mestni svetniki so s 25 glasovi za in 10 proti potrdili rebalans letošnjega proračuna, ki je načrtovan v višini 406,6 milijona evrov in je od sprejetega nižji za 14,7 milijona evrov.
...
www.rtvslo.si/lokaln...020/527244

Dnevnik:
174 stanovanj v Novem Brdu bo končanih predčasno
Ljubljanski mestni svetniki so se na današnji seji največ časa ukvarjali s financami, saj so potrdili zaključni račun občine in letno poročilo javnega stanovanjskega sklada za lansko leto ter ponovno uravnovesili letošnji občinski proračun.
...
www.dnevnik.si/1042931998

Za vsak primer, če komu od bralcev Dnevnika še ni jasno, ali pa je pozabil, kako Jankovićeva mestna družina odlično dela za javno dobro, je čez poldrugi mesec (+ nekaj dni) sledila še tale drobcena razlika v poročanju o (v režiji mestnega sklada) nastajajočih novih stanovanjih v Ljubljani.

Dnevnik, 31.7.2020 (zaklenjen):
Novo Brdo: Občinska stanovanja končana pravočasno, republiška kasneje
Ko bo končana, bo v stanovanjski soseski Novo Brdo 174 najemnih stanovanj ljubljanskega stanovanjskega sklada in kar 498 republiškega sklada. Stanovanja ljubljanskega sklada naj bi bila končana do konca letošnjega leta, republiški sklad pa bo gradnjo zaključil predvidoma jeseni prihodnje leto.
Stanovanjski sklad Republike Slovenije je moral pri gradnji svojega dela soseske Novo Brdo skleniti že dva aneksa, ki sta povišala ceno.
www.dnevnik.si/10429...ka-kasneje

RTVS, 5.8.2020:
Ljubljanski stanovanjski sklad gradi več sto novih stanovanj
Nove stanovanjske soseske v prestolnici
Javni stanovanjski sklad MOL-a načrtuje, da bo do konca leta končal gradnjo devetih stanovanj, od tega šest na Pečinski in tri na Kunaverjevi, v sklepni fazi gradnje pa bo 174 stanovanj na Brdu.
Začeli so graditi tudi stanovanjsko sosesko Rakova Jelša II s 156 stanovanji, ki naj bi jo končali v letu 2022, so sporočili s stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana (MOL).
...
www.rtvslo.si/lokaln...anj/532610

Tako to gre, gospod Urbanija.

Se spomnite, kako se je Mojedeželna medijska, socialnomrežna in druga srenja v najbolj kriznih letih zgražala nad živalsko pisanimi oblačili Alenke Bratušek? No, koronani časi so tudi krizni in kot nalašč, da se srenja skoncentrira na strokovno kritiko oblačil najvišjih državnih funkcionarjev. V tem primeru Anžeta Logarja, na pobudo anonimnega hrvaškega fešn guruja.

Anže, modni kmetavzar
Hrvaški modni poznavalec Fashion guru je takole opisal opravo našega zunanjega ministra: »Že dolgo nisem videl takšne kombinacije, kot jo je imel na sebi slovenski minister Anže, niti v dalmatinskih občinah ne, kjer se ceni jagnjetina in kmetavzarstvo.
www.dnevnik.si/1042935375

Moda in stil sta stvar okusa in posameznika. Po pogromu na družbenih omrežjih o modnem kiksu Anžeta Logarja na srečanju s hrvaškim zunanjim ministrom, tega za politike očitno ne moramo trditi. Aleksander Pozvek se je odločil ministru Logarju pred četrtkovim srečanjem z ameriškim zunanjim ministrom pomagati. Skupaj s modnim svetovalcem sta zanj izbrala primerno obleko.
www.24ur.com/novice/...bleko.html

Anže, sivi mišek
In kje je na tej sliki Anže? S kravato nikakor ni zasenčil svojega vzornika in je pokazal, da je v igri velikih le mali sivi mišek.
www.dnevnik.si/10429...sivi-misek

Čeprav še zdaleč nisem simpatizer Logarja in/ali SDS, se rad igram hudičevega odvetnika. Zato se sprašujem, kako da nikomur pri nas ni prišlo na misel, da je Logar s svojo opravo na Hrvaškem dal diskretno vedeti, kaj si misli o politiki Lijepe njihove - da je kot prevzeta od dalmatinskih vasi, kjer se ceni jagnjetina in kmetavzarstvo.

Tako to gre, gospod Urbanija.

Tole špecanje gre direktno na račun službe in stranke gospoda Urbanije. Danes sem ob iskanju video posnetka včerajšnje novinarske konference PV RS in SoS USA dobil prvi guglov napotek na kanalu SDS TV (YouTube).
www.youtube.com/watc...MfcmaEuDkA

Da ima stranka ob vseh svojih strankarskih medijih še svoj video kanal, me ni toliko presenetilo, kot to, da tam objavlja svež posnetek državniškega srečanja predsednika vlade. Meni se zdi, da to ne more biti uporabljeno kot strankarski material, saj gre za državne posle. Takšna objava implicitno navaja na formulo Vlada RS = SDS = Vlada RS, take manire v mojem katalogu pašejo v enopartijske čase in režime (tudi če bi to počela druga stranka).

Zaradi tega sem poiskal malo širše in ugotovil, da je posnetek možno najti na spletni strani vlade in si ga od tam tudi prenesti.
www.gov.si/novice/20...sloveniji/

Očitno gre za posnetek državne agencije sta.si, ki je posebej objavljen na njenem kanalu na YouTube, kjer ima v spodnjem desnem kotu vidno oznako STA. Te isti a malo skrajšani video na vladni strani nima, prav tako ne na strani SDS. Pa še ekskluzivnega nekaj ima posnetek STA, česar druga dva nimata: uvodni del, v katerem od meni neznanega a očitno Mojedeželnega govorca v angleščini izvemo: "the press conference will be translated from Slovenian into English only". youtu.be/wvhmeQiBr7Q?t=201

Ful kul. Očitno kljub zagotovljenemu enosmernemu prevajanju/translation (ali morda tolmačenju/interpretation?) si slovenska stran ni zaslužila niti nagovora slovenskega govorca v slovenščini. Belosvetsko morda, ne pa narodnozavedno in tudi ne vsaj proforma vzajemno. Zato je kar prav, da se je Majk Pompejo ob začetku svojega govora zahvalil prajm ministru Jansi. www.youtube.com/watc...Br7Q&t=831

Ko je bil čas za novinarska vprašanja (samo dve, z vsake strani po eno), je slovenski vodja ceremonije v angleščini (!) dal besedo slovenskemu novinarju (Edvardu Žitniku tako zaničevane javne RTV). Zatem je predstavnica SoS USA dala besedo novinarju Wall Street Journal, jasno da v angleščini.

Morda je še najbolj hecno pri tem kanalskem brskanju, da sem na YouTube našel dva kanala "SDS TV" - poleg kanala slovenske politične stranke SDS, ki se v rubriki About predstavlja izključno v angleščini (!) ( www.youtube.com/c/SDSTV/about )
še očitno kakšno leto zapuščen kanal SDS TV, ki se predstavlja izključno v nemščini in je povezan z Die Linke ipd. ter ima v glavi podobo Karla Marxa s srpom in kladivom na verižici okrog vratu ( www.youtube.com/chan...su1A/about ).

Tako to gre, gospod Urbanija.

Što To Radiš, Buldožeru Jedan?!
Gospodine bik, nisam znao
Gospodine bik, baš mi je žao
Gospodine bik, nisam htio
Gospodine znam, to ne bih smio
Gospodine, ja se kajem!

Ker je nek komentar podjetnega Mojedeželnega aktivista EV pod zaklenjenim člankom, ga bom fektčekiral tukajle. Kevdrski sotrudnik in očitno naročnik Financ Comteo je 31.7.2020 spisal tole:

Ko na Švedskem zagori garaža in 400 avtomobilov na letališčui je prvo osumljen električni. Vsi mediji o tem pišejo... ČEz 14 dni da policija obvestilo, da je začel goreti dizel PEugeot - tega ni nikjer v medijih. Vam to ni nič čudno?
forum.finance.si/?m=...575&single

Načeloma da, vendar... ni bila Švedska ampak Norveška, ni zagorelo 400 avtomobilov, ampak so bili mnogi od njih poškodovani zaradi ognja, nekateri pa najbrž zaradi delnega kolapsa garažne hiše, ni bilo šele čez 14 dni ampak že čez dan ali dva in bilo je v mnogih medijih, tudi Financah.

Borut Hočevar urednik Financ, Okolje in energija 10.1.2020:

Za požar v norveški garaži so obdolžili Teslo. Ni res, pravijo policisti, kriv je Oplov dizel
oe.finance.si/895677...plov-dizel

Tudi norveška javna hiša je poročala, da se je vse začelo z Opel Zafiro dizel letnik 2005.
www.nrk.no/rogaland/...1.14850969

Očitno gre za posebno vnetljiv model, saj je Opel/Vauxhall zaradi nevarnosti požara v vsaj treh rundah do takrat vpoklical skoraj 1/4 milijona Zafir. Zafira je lani povzročila zajeten požar tudi v šoping centru na Irskem, sicer pa jih je dotelj zagorelo že okrog 300.
www.irishexaminer.co...59872.html
news.sky.com/story/v...k-11704018

Pri Peugeotu bi bili lahko zaradi Comteove trditve užaljeni, ampak v času požarov v Corku in Stavangerju je bil Opel/Vauxhall že del PSA, ki je s tem kupil dobre in slabe plati te ex-GM nemške firme. Zato je ta del Comteove trditve še najbližje resnici.

[pobalin]
Ful kul. Očitno kljub zagotovljenemu enosmernemu prevajanju/translation (ali morda tolmačenju/interpretation?) si slovenska stran ni zaslužila niti nagovora slovenskega govorca v slovenščini.
Ko je bil čas za novinarska vprašanja (samo dve, z vsake strani po eno), je slovenski vodja ceremonije v angleščini (!) dal besedo slovenskemu novinarju (Edvardu Žitniku tako zaničevane javne RTV). Zatem je predstavnica SoS USA dala besedo novinarju Wall Street Journal, jasno da v angleščini.

Za primerjavo sem na češki vladni strani poiskal zvočni posnetek in prepis novinarske konference Babiša in Pompea.
www.vlada.cz/cz/medi...0--183112/

Če me oči in ušesa in posnetek ne varajo, je približno enako dolgo zadevo kot na Bledu vodila domača mojstrica press protokola Jana Adamcová v češčini in celo novinar češke TV hiše je vprašanje Pompeu postavil v angleščini in takoj zatem še Babišu v češčini. Tudi ameriškega novinarja (AP) je k besedi povabila Čehinja v češčini, za njo pa še čisto na kratko ameriška kolegica. Po Pompeu je svoje o Belorusiji dodal še Babiš, ki sicer ni bil vprašan.

Pompeo je bil v Češki dva dni in tam prespal, preden se je odpravil za nekaj ur k pohlevnemu jugozahodnemu slovanskemu plemenu v Moji Deželi, kjer je od nedavna na oblasti predsednik vlade, ki je po Babišu "velice aktivní, je to naše krevní skupina". Ker je Pompeo pri nas (pre)hitro dobil podpis voljnih, je lahko že popoldne pobegnil na Dunaj. Slovenija, Moja Dežela je bila za zakonski par Pompeo 13. avgusta nekakšen Stundenhotel. Takšno je mnenje kevdrskega pobalina.

Priznam, sem človek šibke volje in hude radovednosti, zato kaj hitro primem na razne vabe za klikarje. Največkrat, ker me zanima, kakšna neumnost ali malopridnost se skriva za/pod njimi. Malo me je sram, ampak to premagam z iskanjem napak pri drugih, najraje pri nastavljalcih vab. Tako to gre.

Danes me je privabila nacionalna zavarovalnica, ki se oglašuje z vtiranjem strahu in tesnobe v previdne, preudarne in bojazljive Mojedeželane. V PROpagandnem tekstu s preračunano strašljivim naslovom "Ali bo toča v velikosti teniške žogice postala nova normalnost?"
pro.finance.si/TRIGL...normalnost

nikjer ni niti sledu odgovora ali vsaj namiga v zvezi z vprašanjem v naslovu. Prav tako ne na enem od linkov, na katerem državni vremenoslovec v službi paradržavne zavarovalnice razlaga genezo neviht.

Ni prvič, da podalpska zavarovalnica na tako malopriden način v (pod)zavest Mojedeželanov vbija bojazljivost v preobleki vedenja. Od kod ta strašljiv naslov, ki nam onkraj vprašaja podmizno obeta podtriglavsko normalizacijo ledene apokalipse?

Iz zakladnice trigalvski propagandnih idiotizmov vendar! To je tista zakladnica, v kateri se še danes najde reklamo, ki so jo brez sramu na televizije Moje Dežele pod Triglavom projicirali pred cca 8 leti.

Tista, v kateri frišni 30-letnik za darilo dobi (domnevno ukraden) prometni znak omejitve na 30 km/h, po prežurirani noči pa mu vest ne da miru. Zato mož visokih etičnih in moralnih standardov stopi na ulico in (domnevno ukradeni) prometni znak lastnoročno namontira na (domnevno) njegovemu meščanskemu domu najbližjo štango. Ki je tik pred križiščem, kjer tak znak ni le absolutno brezpredmeten, ampak tam sploh ne sme biti.
youtu.be/vnkOfeHi6Uc?t=25

Ljubljančani vemo tudi, da je v reklami prikazan začetek Turjaške ulice v smeri Novega trga. Ta kratka ulica je bila v času snemanja reklame enosmerna - od Novega trga navzgor! Zadnja leta kaže približno tako podobo:
www.google.com/maps/...312!8i6656

Podalpski propagandni skesanec bi torej lahko prometni znak tudi odložil pred vrata bližnje NUK, na oltar malo manj bližnje Križevniške cerkve ali na sredino Kongresnega trga - smisel bi bil enak: prometno in varnostno totalno zgrešen, reklamno pa samo ignorantski.

Sicer pa se za spodobno situiranega 30-letnika, četudi samo namišljenega v propagandne namene, danes menda spodobi, da ima vozniški izpit (kot del splošne izobrazbe) in zaradi relativne mladosti še ne pozabi osnovnih prometnih pravil in predpisov. Ker: VARNOST IMA PREDNOST.

Tako to gre.

Modri NemirniTujec mi je nekoč prerokoval, da bom v tem kotu kevdra pezdel čez zaklenjene članke, ker kot zastonkar pod njimi ne bom mogel. Kako prav je imel!

Borut Hočevar ekskluzivno za plačnike Financ piše nadaljevanko o vožnji z elektromobilom.
oe.finance.si/896520...avto-1-del
oe.finance.si/896546...avto-2-del
Vsebine ne poznam, zato lahko komentiram samo tisto, kar lahko vidim (fotografiji) in preberem (komentarji).

Na vidnih fotografijah v obeh člankih je električni psevdoterenec MG ZS EV. Ni mi znano, da bi imela matična kitajska firma, ki si je kupila zombijevsko staro angleško avtomobilsko znamko MG, pri nas in še marsikje v naši okolici uradnega uvoznika, zastopnika, pooblaščenega prodajalca in serviserja. Tudi v rubriki/portalu Avto nisem našel ničesar o firmi MG, razen omembe Hočevarjeve blokovsko-elektromobilnostne profesionalne avanture. Nakup avta brez uvoznika in serviserja je bolj za lahkomiselne, predrzne ali zelo premožne.

Kot nebralec lahko le sklepam, da je Hočevar ta MG ZS EV, za katerega si je očitno izgovoril določeno popustljivost pri polnjenju/parkiranju, dobil v promocijsko testno uporabo od firme Plan-net solar, ki prodaja kitajska modela MG ZS EV in JAC e-52.
skupinski.elektricni...i/mg-zs-ev
skupinski.elektricni...i/jac-e-s2

V skopi Plan-netovi predstavitvi obeh avtov ne vidim nobene omembe uradnega servisa, urejene oskrbe z nadomestnimi deli ipd. Celo tako zanikrna je, da se jim ni ljubilo v slovenščino prevesti mer MG

Dimenzije: Length: 4314 mm /Width: 1809 mm /Height: 1644 mm

in še manj opisa opreme JAC e-52

Exterior
One-button window lifter (anti-trap function)
Terior rearview mirror with electric heating defrost function
LED daytime driving light
BOSCH boneless wiper for front windshield
Rear windshield wiper
Electric heating defrost device for rear windshield
Charging interfaces in front air grille

Interior
Classy features and comfort
High-quality leather on the steering wheel
ECO mode switch
8 inches Touch-Display
Storage compartment on the dashboard
Storage compartments in the doors (with bottleholder in front)
Steering column with height adjustment
Multifunction steering wheel (3 spokes)
Rear seat asymmetrically foldable
Front seats with manual height adjustment

Specifikacije
Top Speed 130 km/h
Max gradeability ≥30%
Accelerating time (0-100km/h) 12 s
Curb weight 1.460 kg

Ko sem kliknil na "PREVERI POGOJE NAKUPA IN NAROČI AVTO!" in prebral nekaj pogojev (iz leta 2017!), me je minila tudi želja po ogledu teh kitajskih mašin in mogoče celo testni vožnji. Sem se pa spomnil na šankovski preblisk znanca, ki je ob debati o avtomobilskih (in podobnih) žurnalističnih/influencerskih testih nekoč pikro pribil, da je zastonjkarski avto vedno najboljši...

Danes berem (drugje, ker je tu zaklenjeno),
www.finance.si/89654...se-TSmedio

da bo paradržavni telekomunikacijski titan po briljantnem in->dezinvestiranju v Its Big Fat Greek Wedding (od Grkov k Madžarom) zdaj prodal še svojo briljantno tohter firmo TS Media. Ta je mati oz. gnezdo portalov Siol, Bizi, epohalnega projekta najdi.si in še česa.

Ne da bi poznal vse multimilijonske zneske, ki so in bodo izpuhteli ob teh tele-medijskih rabotah, sem se spomnil na neko drugo preprodajalsko zgodbo iz sektorja (para)država, ki je čista kopija Andersenove pravljice Kakor napravi stari je zmerom prav.

Paradržavni Telekom Slovenije je imel v Strunjanu nek počitniški dom, menda še iz socialističnih časov slovenske PTT. Pa so ga v tranziciji, ko smo iz tovarišev postali gospodje, pošto in telekomunikacije pa je bilo treba razbiti, da se bo vsak ud PTT ukvarjal le s svojo osnovno dejavnostjo (!?!) menda podrli in tam za "okrog petsto milijonov tolarjev"
arhiv.gorenjskiglas....2_80_L.pdf (str. 21)
(cca 2,1 MEUR, brez zemljišča seveda) zgradili simpatičen manjši hotel.

Po nekaj letih so bistre glave TS ugotovile, da jim je hotel Oleander odveč, pa so ga na začetku leta 2008 menda za 3,6 MEUR prodali drugi paradržavni firmi, kjer so se tudi radi igrali z neosnovnimi dejavnostmi, hčeri Premogovnika Velenje, ki je hči Holdinga slovenskih elektrarn, ki je v 100% državni lasti.

Kot nam je potrdil Ivan Žilić, direktor družbe Gost, so Hotel Oleander, ki ga je Telekom kot nadomestno gradnjo za Počitniški dom Strunjan na novo zgradil leta 2002, kupili na podlagi javnega razpisa za zbiranje ponudb, ki je bil objavljen oktobra lani. Izhodiščna prodajna cena je bila 3,3 milijone evrov, fiksna prodajna cena opreme pa 322.000 evrov in DDV. V sredo je bil opravljen primopredajni zapisnik hotela, ki je v dobrem stanju in brez neporavnanih obveznosti, prevzeli pa so tudi vseh osem zaposlenih Telekomovih delavcev.
Hotel Oleander s tremi zvezdicami ima 26 sob s 84 ležišči, večnamensko dvorano, predavalnico in pokrito parkirišče, ki je veliko skoraj 1850 kvadratnih metrov in je bilo doslej skromno zasedeno. Telekom se ni izkazal za najboljšega gospodarja, saj ima očitno premalo izkušenj s turizmom. Mnogo uspešnejši pri tem je Premogovnik Velenje. Žilić, ki vodi tudi Hotel Barbara v Fiesi, je prepričan, da bo Hotel Oleander odslej dobro zaseden in da bo prinašal lepe rezultate.
www.dnevnik.si/299700

Minilo je osem let, pa so tudi v tej državni firmi ali njeni materi ali materi njene matere nenadoma spoznali, da niso tako spretni hotelirji in gostinci, kot so menili leta 2008, in jim je hotel v Strunjanu postal odveč. Pa so poiskali kupca zanj - privatno firmo obalnega nepremičninsko-gradbenega mogotca - in hotel prodali za celih 1,28 MEUR!

To je bila tako dobra kupčija, da je STA o njej poročala ne le na svojem portalu STAkrog ("z vsebinami o slovenskih razvojnih dosežkih. Dnevno prinaša novice o dosežkih slovenskih podjetij in startupov, raziskovalnih ustanov in inovatorjev. V posebni rubriki spremlja tudi razvoj slovenskih medijev."),
krog.sta.si/2269525/...der-resort

ampak tudi na portalu STAznanost ("z vsebinami o znanosti, s poudarkom na dosežkih slovenske znanosti. Delovanje portala sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS.)
znanost.sta.si/22695...der-resort

Kot so nedavno poročale Primorske novice, je Izolan Iztok Krumpak lastnik in direktor Skupine KrumpakGroup, ki se ukvarja z investicijskimi in gradbenimi projekti. Podjetje Oleander Resort je ustanovil letos, ob nakupu Hotela Oleander pa se je zavezal, da bo pod svoje okrilje prevzel tudi zaposlene.
Krumpak snuje tudi povečanje hotelskih zmogljivosti z gradnjo prizidka, kar pomeni, da bi zdajšnjim 26 sobam dodali 50 do 60 novih ležišč, so dodale Primorske novice. Oleander leži ob Strunjanskem zalivu, nasproti kompleksa Term Krka.
V Premogovniku Velenje so s prodajo tega hotela nadaljevali odprodajo poslovno nepotrebnega premoženja. Letos so tako celjskemu Eurotasu prodali tudi Hotel Barbara v Fiesi; kupnina je dosegla 2,85 milijona evrov.

V Financah so dve leti pred knapovsko prodajo Oleandra in Barbare objavili članek o hotelih v Moji Deželi, ki iščejo kupce. Tu sta tendenciozno izbrana citata ex-olimskega bademajstra, (najmanj) trikratnega gospodarskega ministra, ata blagovnih rezerv in praočeta slovenskega hotelirskega holdinga v nastajanju.

»Zdaj je čas za kupce, ne za prodajalce,« pravi direktor Term Olimia Zdravko Počivalšek.
»Pri hotelu potrebujete denar in znanje - tega drugega pa v Sloveniji skoraj ni,« pravi Počivalšek.
www.finance.si/88064...ek-hotelov

Tako to gre.